Menu Item
Ulični nastopi v središčih slovenskih mest, predvsem prestolnice, postajajo stalnica. Nekateri se ob njih ustavijo in jih občudujejo, drugi se zanje ne zmenijo. Kot za N1 razlaga predsednik uličnega gledališča Ane Monro Goro Osojnik, je ljudi težko prepričati, da se ustavijo in pogledajo nastop. "Nekaj zanimivega jim moraš predstaviti," pravi in dodaja, da morajo nastopajoči izstopati od okolice. So pa nastopi vse pogostejši tudi zunaj zaprtega mestnega središča. Mnogi denimo izvajajo vragolije in akrobacije kar na križiščih ob rdeči luči. Pa je to dovoljeno?
Sprehod čez Ljubljano v poletnih – pa tudi v zimskih dneh spremljajo mnogi dražljaji. Ne samo govorjenje mimoidočih, temveč tudi ulični umetniki, ki s svojimi nastopi zabavajo zbrane. Eni pojejo, drugi igrajo glasbila, tretji izvajajo akrobacije, četrti plešejo, spet peti uprizarjajo ulične predstave.
Nastopajoči v prestolnici za krajše ulične nastope do dveh ur brez ozvočenja predvidoma ne potrebujejo dovoljenja. Drugače je z ostalimi nastopi. Ulično nastopanje je v Ljubljani opredeljeno v dveh dokumentih: v odloku o posebni rabi javnih površin in priporočilih ob uličnih nastopih.
Ulično nastopanje je regulirano s krajem, časom in trajanjem. Med dovoljenimi je 19 lokacij: ploščad pri Figovcu, Park slovenske reformacije, Miklošičev park, Nazorjeva ulica, podhod pri Moderni galeriji, Park Zvezda, Dvorni trg, Šuštarski most, Breg pri Hribarjevem spomeniku, Gornji trg pri vodnjaku, Gallusovo nabrežje, Hradeckega most, Špica, Trg francoske revolucije, Mesarski most, Prekmurski trg, Čopova ulica in Prešernov trg.
Nastopanje na ostalih lokacijah je lahko kaznivo. Globe znašajo od 150 evrov za fizične do 1.000 evrov za pravne osebe. In kako poteka nadzor?
Kot za N1 odgovarjajo z Mestne občine Ljubljana (Mol), nadzore opravljajo inšpektorji in v primeru zaznanih kršitev ukrepajo. “Postopke smo nekajkrat izvedli že tudi na predlog občanov, če so posredovali dokazila o kršitvah in potrdili svoje pričanje.” Pritožbe občanov po njihovih navedbah sicer niso pogoste, večina pa se jih nanaša na nastopanje zunaj dovoljenega časa in zaradi uporabe zvočnikov.
Ne samo v zaprtem mestnem jedru – v zadnjem času so vse pogostejši tudi nastopi zunaj središč. Akrobati denimo izkoristijo rdečo luč na križišču in pred avtomobili izvajajo vragolije. Pa je to sploh dovoljeno? Z Mestne občine Maribor za N1 odgovarjajo, da so tudi takšna dejanja dovoljena – do 20 minut dnevno na katerikoli lokaciji brez soglasja.
Kako prepričati ljudi, da se ustavijo? “To je zelo težko”
Prav izbira lokacije je lahko ključna pri nastopajočih. “Na Čopovi ulici je zelo težko narediti uspešen nastop. Tam ljudje ali hodijo gor ali pa hodijo dol, da bodo nekam šli. Tam jih je težko ustaviti in zadržati,” za N1 pojasnjuje predsednik in umetniški vodja Gledališča Ane Monro Goro Osojnik.
Specifika uličnega nastopanja je, da si morajo nastopajoči prostor nastopa in občinstvo ustvariti sami, razlaga Osojnik. “Gledališče v ustanovi dopušča bolj intelektualen in verbalen pristop. Tam so besede pomembnejše, saj bistveno bolj pridejo do izraza. Gledališka dvorana je mašina, ki izniči vse zunanje vplive. Gledalec pa je v popolnosti usmerjen s strani izvajalca.”
Medtem ko ulična umetnost gledalce nagovarja bolj s telesnim, čustvenim in neposredno interaktivnim pristopom. In kako ljudi prepričati, da se ustavijo?
“To je zelo težko,” je jedrnat Osojnik. Kot poudarja, je najtežje prepričati prav prvih 15 ljudi. “Zakaj pa se prvi ustavijo? Nekaj zanimivega jim moraš predstaviti,” razlaga. Pomembno je, da je nastopajoči v kontrastu z okoljem. Izstopati mora z barvitostjo, velikostjo ali jakostjo. Predvsem pa ulično nastopanje zahteva neprestano aktivnost. “Treba se je zavedati, da ulično gledališče nastopa v prostoru, ki je živo, ki obstaja in ki mu je popolnoma vseeno, ali v njem kdo nastopa ali ne.”
Ali so ulični nastopi dovoljeni ves dan?
Ulični nastopi so omejeni tudi z urami. V Ljubljani je v poletnem času (od 1. maja do 30. septembra) in decembra med ponedeljkom in petkom nastopanje dovoljeno med 16. in 18. uro ter med 20. in 22. uro. Poleg omenjenih terminov je v sobotah dovoljeno nastopanje med 10. in 12., ob nedeljah in praznikih pa so nastopi dovoljeni samo dopoldne, in sicer med 10. in 14. uro. V zimskem času pa je spremenjen popoldanski urnik – nastopajo lahko med 17. in 20. uro.
Priporočila Mola določajo, da posameznik na eni lokaciji lahko nastopa enkrat dnevno za največ dve uri. Kot poudarjajo, se s tem izogibajo “prilastitvi posameznega prizorišča”. Mol nastopajoče spodbuja tudi, naj se v nastopih čim bolj izogibajo ponavljanju.
Maribor zaostruje pravila, v Kopru nujno soglasje občine
Manj stroga pravila kot v prestolnici so imeli še do nedavnega v Mariboru. Odlok o rabi javnih površin je do zdaj namreč dovoljeval vse nastope, če se z njimi ni oviralo rabe javne površine zaradi števila nastopajočih ali gledalcev. Prav tako so bili nastopi dovoljeni čez ves dan – med 9. in 18. uro.
A z današnjim dnem so v veljavo stopile spremembe odloka, ki bodo ulične nastope po novem omejevale enako kot v prestolnici – z enakim časovnim okvirjem in enakimi globami. Nadzor nad uličnimi nastopi bo izvajal pristojni inšpekcijski organ skupaj z medobčinskim redarstvom.
Nastope po novem dovoljujejo na Slovenski ulici, Gosposki ulici, Jurčičevi ulici, Vetrinjski ulici ter na Grajskem trgu, Trgu svobode, Slomškovem trgu, Zidovskem trgu, Trgu Leona Štuklja, Glavnem trgu s Koroško cesto do tržnice, na Lentu med Vodnim in Sodnim stolpom, Vojašniškem trgu in Vodnikovem trgu s celotnim območjem Tržnice (od Lenta do Koroške ceste).
Kot poudarjajo v Mariboru, so pritožbe meščanov zaradi uličnih nastopov redke. Lani so prejeli eno prijavo zaradi prevelike glasnosti in neprimernega vedenja.
Ulično nastopanje regulirajo tudi v Kopru. Nastopajoči morajo za uporabo javne površine vložiti prošnjo, v kateri navedejo čas in razlog za uporabo. “Občinski odlok med drugim prepoveduje postavljanje predmetov ali ovir z namenom onemogočanja ali omejevanja uporabe javne površine, določa pa tudi, da prosilec za uporabo javne površine zagotovi pogoje, da pri uporabi javne površine ne bo prišlo do njenega onesnaženja,” so zapisali z Mestne občine Koper.
Kot poudarjajo na občinah, spontanih uličnih nastopov sicer ne morejo beležiti, zato ne razpolagajo s podatki, koliko ljudi dnevno nastopi na trgih in ulicah.
Kakšna je prihodnost ulične umetnosti?
Ulično nastopanje se v zadnjih letih sicer spopada z mnogimi izzivi. Kot poudarja Goro Osojnik, so glavne težave sedanjosti uporaba telefonov in slušalk med hojo, s čimer mimoidoči redkeje zaznajo nastope, ki so tu v prvi vrsti zaradi njih.
Kljub temu opaža, da se ulična umetnost in ulično gledališče razvijata. Po njegovih besedah je pomembno, da tudi ulično – tako kot institucionalno – umetnost razumemo kot vrsto visoke umetnosti.
Kot tako jo je prepoznalo tudi ministrstvo za kulturo, ki je podprlo nagrade Urbana Ljubljana za odličnost v uličnem gledališču, ki jih bodo letos podelili prvič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje