V 92. letu starosti je umrl francoski režiser Jean-Luc Godard, eden izmed najvplivnejših filmskih režiserjev in vodilni prestavnik tako imenovanega francoskega novega vala, ki je v poznih 50. in 60. letih minulega stoletja korenito spremenil filmsko umetnost.
Po poročanju francoskih medijev je v 92. letu starosti umrl priznani filmski režiser francosko-švicarskega rodu Jean-Luc Godard. Bil je eden izmed najbolj vplivnih filmskih režiserjev povojnega obdobja ter pionir francoskega novega vala.
Kot režiser se je podpisal pod več kot 40 igranih filmov, leta 2010 pa je za svoje življenjsko delo prejel tudi častnega oskarja. Med drugim je sodeloval s priznanimi igralci, kot so Jean-Paul Belmondo, Brigitte Bardot in Michel Piccoli.
Njegovi filmi so znani po prosti, eksperimentalni obliki. Že s svojim celovečernim prvencem Do zadnjega diha (À bout de souffle) se je uveljavil kot režiser z nenavadno montažno tehniko presenetljivih rezov, ki je bila kot taka prvič uporabljena v filmski umetnosti. Film je snemal na pariških ulicah leta 1959, po njegovi premieri pa je postal pravi kulturni fenomen. Že tedaj je na berlinskem filmskem festivalu prejel nagrado za najboljšega režiserja.
“Film je resnica, 24-krat v sekundi”
Godard je bil rojen leta 1030 v Parizu, odraščal pa je v Nyonu ob Ženevskem jezeru v Švici. Po končani šoli leta 1949 se je vrnil v francosko prestolnico, kjer se je v povojnem obdobju ravno začel razcvet filma. Po srečanju s kritikom Andrejem Bazinom in bodočimi kolegi režiserji Francoisom Truffautom, Claudom Chabrolom in Jacquesom Rivettom je začel pisati za nove filmske revije, tudi za Bazinovo revijo Cahiers du Cinema.
Nato je Godard prenehal pisati za filmske revije ter se je podal na pot filmskega ustvarjanja. Začel je s kratkimi filmi in izoblikoval unikaten, ikonoklastičen, navidezno improviziran način snemanja s skokovitimi rezi. V šestdesetih letih je posnel niz političnih in prelomnih filmov. V filmu Mali vojak (Le Petiti Soldat), ki je bil prepovedan vse do leta 1963, je francosko vlado obsodil, da odobrava mučenje. V tem obdobju je skoval tudi enega izmed najbolj znanih filmskih aforizmov: “Film je resnica, (ki se ponovi) 24-krat v sekundi.”
Leta 2001 se je vrnil s filmom Eloge de l’amour, ki je bil uvrščen na filmski festival v Cannesu. Leta 2011 je prejel častnega oskarja, ki pa so mu ga poslali po pošti, saj se podelitve v Hollywoodu ni udeležil. Njegov film Adieu au langage je leta 2014 pobral nagrado žirije v Cannesu, film Le livre d’image, ki je bil leta 2018 uvrščen na filmski festival v Cannesu, pa je prejel posebno zlato palmo. V zadnjih letih je njegova kariera doživela preporod s filmi, kjer je eksperimentiral z digitalno tehnologijo, piše britanski Guardian.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!