Menu Item
Umrl je likovni umetnik Nejč Slapar. Star je bil 78 let. Slikar in grafik je bil simbol kranjskih likovnikov ter gorenjske konceptualne umetniške scene iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, so še sporočili iz Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije (ZDSLU).
Umetnik Nejč Slapar se je rodil 10. marca 1945 v Stražišču pri Kranju, kjer je tudi živel in ustvarjal. Najprej je študiral gradbeništvo, nato se je preusmeril v grafično industrijo, kasneje pa se je kot grafik popolnoma predal likovni umetnosti.
Najpomembnejši pečat je Slapar pustil v likovni umetnosti. Kot navaja spletni leksikon Obrazi slovenskih pokrajin, je njegovo likovno delovanje izhajalo iz grafičnega oblikovanja, kjer je vedno znova preizkušal nove tehnične in oblikovne rešitve. Pritegnili so ga principi op-arta in geometrijske abstrakcije. Poteze s čopičem je zavestno nadomestil z abstraktno organizacijo likovne ploskve ter se pri nekaterih projektih oziral po avantgardističnih likovnih principih.
Prvič je razstavljal leta 1968 v Prešernovi hiši v Kranju, skupaj pa je pripravil več kot sto samostojnih razstav in več kot petdeset skupinskih razstav doma in v tujini.
Leta 1977 je izdelal likovno delo Galaksija, s katero se je uvrstil v sam vrh umetnikov geometrijske abstrakcije. Narisal je največjo risbo na papirju na območju nekdanje skupne države. Pri tem je uporabljal različne risarske pripomočke, kot so šablone, krivuljniki ter posebna peresa za risanje s tušem – rapidografi. Prvotno originalno risbo s črnim tušem je kranjska občina podarila predsedniku Titu ob njegovem prvomajskem obisku mesta Kranj in proslave na Joštu.
Risbo danes hranijo v Muzeju novejše zgodovine v Beogradu, leta 2022 pa je bila njena pomanjšana različica predstavljena v Cankarjevem domu v okviru cikla razstav Likovni kritiki izbirajo, so zapisali v ZDSLU.
Slapar je bil tudi predsednik Likovnega društva Kranj, deloval pa je še na področju filma in glasbe. Kot velik ljubitelj filma je že v mladosti skupaj z Janezom Horvatom, Živkom Kladnikom ter Gašperjem Starcem ustanovil filmsko skupino Ime, ki je bila aktivna med leti 1970 in 1976. Posneli so več kratkometražnih igranih filmov, kot so Do spoznanja, Rdeča kapica, Balada o mrtvecu in Dolgčas, ter zanje prejeli pomembnejše filmske nagrade tedanje Jugoslavije.
Sodeloval je tudi s konceptualistično skupino West-East ter skupaj s pesnikom in pisateljem Francetom Pibernikom pripravil nekaj razstav, ki so nosile naslov Grafični prostor poezije in Barvni prostor poezije. Preizkusil se je tudi v oblikovanju asemblažev, objektov oziroma likovnega ambienta.
