V 97. letu starosti umrl nemški filozof, politolog in sociolog Jürgen Habermas

Jürgen Habermas je bil eden najpomembnejših evropskih intelektualcev 20. stoletja, ki je kariero začel v 50. letih prejšnjega stoletja na Inštitutu za družbene raziskave v Frankfurtu pod vodstvom filozofa Theodora W. Adorna.

Rojen je bil v Düsseldorfu 18. junija 1929, študiral je filozofijo, psihologijo, nemško literaturo in ekonomijo. Pri 10 letih je postal član Deutsches Jungvolk, ki je bila del Hitlerjeve mladine. Kasneje se je spominjal začetka nove dobe leta 1945 in na tega, kako se je sprijaznil z resničnostjo nacističnih zločinov, kar je bilo po njegovem mnenju nujno, da je sploh našel pot k filozofiji in družbeni teoriji.

Njegova politična analiza je pomagala oblikovati povojno intelektualno klimo v Nemčiji, in sicer že od izida dela Strukturne spremembe javnosti iz leta 1962. Leta 1964 je prevzel vodenje katedre za filozofijo in sociologijo na Univerzi v Frankfurtu. Na tem mestu je nasledil Maxa Horkeimerja, še enega vidnejšega filozofa in sociologa, povezanega s frankfurtsko šolo.

Njegovo delo Teorija komunikacijskega delovanja, ki je izšlo leta 1981, prav tako velja za temeljno delo filozofije. V njem predstavi tezo, da so normativni temelji družbe stvar jezika. Ta kot sredstvo sporazumevanja šele omogoča družbeno ravnanje.

V študijah je pogosto obravnaval koncept javne sfere ter raziskoval oblike diskurza, ki so najbolj primerne za organizacijo demokratičnih družb. Po mnenju poznavalcev njegovega dela sta bila za Habermasa značilni pozitivna podoba človeka ter vera v moč razuma in boljšega argumenta, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Vključeval se je v razprave v povojni Evropi, pri čemer je bila Evropa v njegovih očeh edino sredstvo proti razraščanju nacionalizma, piše francoska tiskovna agencija AFP. Svoja zadnja leta je namenil prav spodbujanju povezovanja stare celine.

V svoji karieri je prejel številne pomembne mednarodne nagrade, med drugim tudi mednarodno spominsko nagrado Holberg za leto 2007. Leta 2021 je najprej sprejel, nato pa zavrnil nagrado v višini 225.000 evrov iz Združenih arabskih emiratov. Svojo odločitev je utemeljil z besedami, da ne more sprejeti nagrade, ki jo podeljuje absolutistična monarhija, obtožena nasilnega vladanja, saj je to v nasprotju z njegovimi načeli, navaja Radiotelevizija Slovenija.

Poročen je bil z zgodovinarko in profesorico Ute Wesselhoeft, ki je umrla lani. Skupaj sta imela tri otroke, še navaja dpa.