Menu Item
V Slovenski kinoteki so pripravili prvo pregledno retrospektivo režiserke, scenaristke in igralke Kire Muratove. Ustvarjalki, ki so jo označili za enfant terribla sovjetskega in ukrajinskega filma, se bodo poklanjali do konca novembra. Za začetek bodo nocoj zavrteli film o hrepenenju in osamljenosti, ženskosti in materinskosti Dolga poslavljanja.
V filmu Dolga poslavljanja je režiserka leta 1971 tematizirala življenje ločene matere in njenega najstniškega sina, ki se po poletnih počitnicah z očetom želi preseliti k njemu.
Podobno kot režiserkin celovečerni prvenec Bežna srečanja gre za film o hrepenenju in osamljenosti, o ženskosti in materinskosti, skupaj pa predstavljata liričen diptih, v katerem avtorica s pretanjenim pogledom raziskuje odnose in s filmskim vzdušjem prikaže intimne pokrajine svojih junakov. Film je bil zaradi “buržujskih” tendenc skoraj za dvajset let umaknjen od oči javnosti, so sporočili iz kinoteke. Oba skupaj bodo nato prikazali 26. oktobra.
V okviru retrospektive bodo zavrteli še filme, kot so Med sivimi kamni po kratki zgodbi Vladimirja Korolenka, s katerim je Muratova vstopila v novo ustvarjalno obdobje, ki skozi umetelnost tako govora kot geste naslavlja teme odtujenosti, brezupa in pogube, Sprememba usode po literarni predlogi Williama Somerseta Maughama o usodi prevarane ženske, in Uglaševalec na temo človeka v postsovjetski realnosti in medčloveških odnosov.
Enfant terrible sovjetskega filma
Kiro Muratovo (1934–2018) je ruski filmski kritik Andrej Plahov označil za enfant terribla sovjetskega filma in provincialno anarhistko. Študirala je na moskovskem Vseruskem državnem inštitutu za kinematografijo, kamor je prišla iz Romunije, kjer je odraščala. Njena starša sta bila zavzeta komunista. Njena mati je bila članica komiteja, ki je za prikaz odobril oz. zavrnil zahodno filmsko produkcijo, prek nje pa se je seznanjala in dostopala tudi do sicer cenzuriranih oz. manj dostopnih filmov z Zahoda.
Njen mentor pri študiju filma na inštitutu je bil Sergej Gerasimov, ki je bil sprva član avantgardne neoekspresionistične gledališke skupine, ki se je navdihovala pri ameriških in evropskih filmskih burleskah, tradiciji varieteja, cirkuške glasbe in jazza. Avantgardistična preteklost njenega mentorja je gotovo določila tudi filmski izraz Muratove, so zapisali v kinoteki.
Večino svojega življenja je živela in ustvarjala v Odesi. “Je izrazita pesimistka, ko pride do vprašanj človeške narave, neizprosna kritičarka, ko pride do družbenih vprašanj, in (pre)drzna formalistka, ko pride do vprašanj filmske forme: groteska, absurd, neskončne ponovitve in podvojitve, igra montaže in epizodičnost prizorov, črn humor, dovršeno umetelna teatralnost igre, ki se meša z navdihujočo svobodo giba in gest naturščikov – vse to so formalni elementi, s katerimi se Muratova izredno premišljeno poigrava,” je ob izboru njenih filmov zapisala Anja Banko.
Retrospektivo so pripravili v sodelovanju z Nacionalnim centrom Oleksandr Dovženko iz Ukrajine, Kinodvorom in festivalom Kino Otok – Isola Cinema.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!