V nedeljo bodo kulturne ustanove brezplačno odprle svoja vrata

PROFIMEDIA

V nedeljo, na dan obletnice rojstva Franceta Prešerna, bodo kulturne ustanove po vsej državi tradicionalno brezplačno odprle svoja vrata. Zvrstili se bodo številni kulturno-umetniški dogodki.

Imena letošnjih Prešernovih nagrajencev za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji bodo letos razglasili dan kasneje – v ponedeljek. Vsako leto se lahko podelita največ dve Prešernovi nagradi in šest nagrad Prešernovega sklada.

Prešernovo nagrado podelijo ustvarjalki ali ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Ustvarjalec jo lahko prejme le enkrat. Nagrada Prešernovega sklada se lahko podeli za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Lani sta Prešernovo nagrado prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardijančič. Nagrade Prešernovega sklada pa so dobili pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.

Številni brezplačni dogodki po celotni Sloveniji

Program brezplačnih dogodkov na Ta veseli dan kulture vsako leto obsega gledališke in plesne predstave, razstave, koncerte, filmske projekcije, predavanja, delavnice, vodenja in številne druge prireditve, namenjene vsem starostnim skupinam. Nekateri dogodki bodo letos potekali že v soboto.

Ime za dogodek, ki je čez leta postal najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek v Sloveniji, je izpeljano iz naslova priljubljene Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

V Prešernovem Kranju bodo med drugim dopoldne vodeni ogledi Prešernovega gledališča, ko se bodo lahko obiskovalci sprehodili po gledališkem zaodrju in odkrivali zakulisne kotičke, kjer nastajajo predstave. Vabi tudi Prešernova hiša, kjer je pesnik živel od jeseni leta 1846 pa do svoje smrti in je bil na obletnico njegove smrti 8. februarja 1964 odprt spominski muzej.

V Prešernovi hiši si bo mogoče ogledati novo kulturno-zgodovinsko in likovno razstavo Prešernovi nagrajenci in pesnjenje za otroke. Tako kot je Prešeren napisal Povodnega moža in priredil druge pesmi za najmlajše, so izziv v pisanju poezije za otroke videli tudi drugi največji slovenski pesniki Niko Grafenauer, Tone Pavček, Svetlana Makarovič, Miroslav Košuta, Kajetan Kovič in drugi. Predstavitev njihovega dela bodo spremljale ilustracije najvidnejših domačih umetnikov. Nekatere pesmi bo možno tudi poslušati v uglasbeni obliki, so napovedali.

V občini Žirovnica, kamor sodi Prešernova rojstna hiša v Vrbi, bodo pripravili več kulturnih dogodkov, posvečenih spominu na Prešerna. Glavni dogodek bo proslava ob prazniku Občine Žirovnica s podelitvijo občinskih priznanj.

V Ljubljani bo med drugim pestro v Pionirskem domu – Centru za kulturo mladih, kjer se bodo mladi, ki obiskujejo glasbene in gledališke delavnice v Pionirskem domu, predstavili z nekaj avtorskimi skladbami in skozi improvizacijsko gledališče zaigrali nekaj utrinkov iz Prešernovega življenja.

V Velenju bo Mešani pevski zbor Gorenje že tradicionalni koncert na Ta veseli dan kulture letos posvetil prav največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Uglasbeno poezijo bo zbor ta večer izvajal skupaj z vezno besedo Pavleta Ravnohriba.

Med številnimi dogodki velja izpostaviti Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, kjer bo letos poleg vodenih ogledov v poklon letošnjemu Tavčarjevemu letu na ogled edinstvena zbirka tiskanih in prevodnih izdaj Ivana Tavčarja, njegove rokopisne zapuščine in ostaline, ki jih hranijo v NUK. Med drugim bodo na ogled fragment Visoške kronike ter fotografije in dela, ki so izšla v tiskani obliki v času njegovega življenja. V NUK pripravljajo tudi spletni učni pripomoček za interaktivno učenje o Tavčarjevem življenju in delu.

Celoten nabor dogodkov po vsej Sloveniji in zamejstvu je objavljen v t. i. zbirniku kulturno-umetniških dogodkov, dostopnem na povezavi sta.si/qjbN5i. Zbirnik dogodkov omogoča razvrstitev dogodkov glede na regijo, starostno skupino, zvrst in druge posebnosti. Gre za širok nabor kulturno-umetniških dogodkov za vse starostne skupine, med drugim tudi za družine in organizirane skupine iz vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Ta veseli dan kulture vse od leta 2000

Dnevi odprtih vrat slovenske kulture, imenovani Ta veseli dan kulture, na pobudo ministrstva za kulturo potekajo že vse od leta 2000, ko je bila 200. obletnica rojstva pesnika Franceta Prešerna. Namen Ta veselega dne kulture je dodatno spodbuditi ljudi za obiske kulturnih ustanov. Obenem je cilj dneva tudi slavljenje kulture na Prešernov rojstni dan. Osrednji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, je namreč 8. februarja, na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika.

France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Umrl je 8. februarja 1849 v Kranju, kjer je v Prešernovem gaju tudi pokopan. Zdravljico, katere 7. kitica je slovenska himna, je napisal leta 1844. Leta 1847 je v Poezijah izdal svoje najboljše pesmi. Njegove najbolj znane pesmi so poleg Zdravljice med drugim še Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Slovo od mladosti, K slovesu, Turjaška Rozamunda, Nezakonska mati, Krst pri Savici in Neiztrohnjeno srce.