V Parizu na ogled razstava poznih del francoskega slikarja Henrija Matissa

Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP je na razstavi z naslovom Matisse 1941-1954 med drugim mogoče videti dela iz serije Modrih aktov, predstavljena je knjiga umetnika Jazz, videti pa je mogoče tudi monumentalno delo z naslovom Snop. Vsa pričajo o plodoviti delovni etiki starajočega se slikarja kljub temu, da so ga pestile zdravstvene težave.

Razstava zajema obdobje, ko so nacisti Matissovo umetnost označili za degenerirano in ko je prijatelju zaupal, da je leta 1941 po operaciji le za las ušel smrti. "Takrat je bil torej starejši moški, delno invaliden in je komaj stal pokonci," je povedala kustosinja razstave in nekdanja direktorica Muzeja Matisse v Nici Claudine Grammont.

A je bil, kot je dodala, umetnik tedaj na pragu "najplodovitejšega obdobja svoje kariere. To je bila resnično njegova apoteoza. Umetnik je dosegel stanje brezskrbnosti, odmaknjenosti (...) skratka, trenutek milosti".

Razstava bo na ogled do konca julija

Grammont, ki vodi tudi oddelek za grafiko v pariškem Centru Pompidou, se tudi na strinja z že dolgo uveljavljeno trditvijo, da je Matisse v poznih letih opustil slikanje in se posvetil kolažem.

"Pogosto je napačno obveljalo, da je Matisse v tem obdobju prenehal slikati in se je posvetil izključno kolažem. A temu ni tako. Med letoma 1941 in 1954 je ustvaril 75 slik," je povedala. Matissovo starost je po besedah kustosinje zaznamoval izbruh ustvarjalne energije: "Samo v letu 1950 je nastalo 40 del. To je veliko za 80-letnega moškega."

Dela, kot je že omenjen Snop iz leta 1953, kjer je izrezoval like v živahnih barvah, je po besedah Grammont umetnik ustvarjal ponoči, ker je trpel za nespečnostjo. Po mnenju kustosinje je Matisse v zadnjih letih svojega življenja bistveno spremenil svojo ustvarjalno metodo in z uporabo tehnike kolaža razvil nov ikonografski besednjak, s čimer je svojemu umetniškemu ustvarjanju dal monumentalno razsežnost.

Matisse je sprva ustvarjal pod vplivom postimpresionistov, kasneje pa je postal eden glavnih predstavnikov fauvizma. Ustvarjal je akte, pejsaže, tihožitja in interierje. V zadnjem obdobju je uporabljal tehniko kolaža. Ustvarjal je tudi scenografije za baletne predstave in knjižne ilustracije.

Razstava v Grand Palais bo na ogled do 26. julija.