V pripravi osnutek etičnih standardov za filmski in avdiovizualni sektor

Dogodek je bil prvi iz cikla javnih pogovorov, ki bodo organizirani v letošnjem letu v sklopu pobude.

"Kot osrednja institucija, ki financira filmsko produkcijo in filmsko področje v Sloveniji, smo si v strateškem načrtu, ki je trenutno veljaven, po vzoru mnogih evropskih držav in nam sorodnih institucij zadali, da bomo do konca leta 2026 sprejeli oziroma oblikovali predlog ali pa že končne forme etičnih standardov, ki bi se integrirali v naš sistem kot zavezujoča usmeritev za filmske produkcije in druge projekte," je na pogovoru povedala direktorica SFC Nataša Bučar.

Cilj je sistemska ureditev, izboljšanje delovnih odnosov v sektorju, je dodala ter poudarila, da ima nasilje več obrazov in da nadlegovanje ni nujno samo spolno.

"Etični standardi, tako kot družba, se spreminjajo"

SFC je projekt začel v začetku leta. Preučili bodo primerljive prakse v drugih nacionalnih okoljih, izvedli intervjuje s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi s temo etičnega delovanja v kreativnih sektorjih in posebej v filmskem, ter sklicali delovna srečanja s filmskimi ustvarjalkami in ustvarjalci.

Osnutek standardov naj bi bil pripravljen do letošnjega Festivala slovenskega filma, ki bo oktobra potekal v Portorožu, nad njegovo pripravo pa bo bdela producentka Marina Gumzi, ki je današnji pogovor tudi moderirala.

Režiser Siniša Gačić, ki trenutno na Festivalu dokumentarnega filma predstavlja svoj film Ples življenja, je povedal, da oblikovanje standardov sicer podpira, a po njegovem etika izhaja iz posameznika.

Režiserka Maja Weiss, ki je nedavno prejela nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, se je strinjala, hkrati pa je poudarila, da se je družba v zadnjih desetletjih spremenila, z njo pa tudi etični standardi. Na področju dokumentarnega filma je opozorila na etično dilemo vzdrževanja odnosov s protagonisti po koncu produkcije, saj ljudje to kdaj potrebujejo.

Režiserka Petra Seliškar, ki je ena od letošnjih prejemnic nagrade Prešernovega sklada, je razmejila vprašanje etike v odnosu do protagonistov in znotraj ekipe ter poudarila pomen razumevanja, fleksibilnosti in odgovornosti. Slednje je pomembno tako pri avtorjih, producentih kot pri institucijah in festivalih, je dodala ter za primer navedla letošnji Berlinale, kjer so potekale burne razprave o politični in družbeni odgovornosti filmov.

Delila je tudi lastno izkušnjo po snemanju svojega filma Poletne počitnice. Ta dokumentarni film o pastirčku, ki poletja preživlja visoko v gorah skupaj s svojimi pasjimi prijatelji, obravnava isto temo kot njen film Gora se ne bo premaknila. V njem protagonist, makedonski deček, v enem prizoru joka, kar so pozneje na spletu videli njegovi vrstniki in ga začeli zafrkavati.

Seliškar je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da je fantu pomagala in razrešila situacijo, a se je ne glede na to počutila odgovorno, je povedala.

Producent Zoran Dževerdanović je pri splošni obravnavi vprašanja etičnih standardov v filmskem sektorju opozoril še na ključno vlogo odnosa med režiserjem in producentom. Če tu ni razumevanja in spoštovanja, se razpoloženje prenaša na celotno ekipo, je povedal.

Gumzi je opozorila, da primerljive prakse iz drugih držav pomagajo, vendar ne bodo podale končnih odgovorov. Meni, da se bodo ti oblikovali v domači filmski skupnosti, saj je situacija povsod in vsakokrat specifična.

Kot eden od predlogov je bila omenjena možnost mediacije, skupin filmskih strokovnjakov, ki bi bili usposobljeni za tovrstno nalogo v primerih sporov ali drugih občutljivih situacij. Bučar je predlog pozdravila ter dodala, da se v slovenskem filmskem sektorju kaže potreba po takšnem delovanju.