Menu Item
S slovensko premiero zgodovinske animirane drame Kmetje režiserjev DK in Hugha Weichmana se bodo drevi v Slovenski kinoteki začeli Dnevi poljskega filma, ki bodo v četrti izdaji ponudili formalno in žanrsko raznolik pregled poljske filmske produkcije. Med drugim si bo mogoče ogledati tudi celovečerce Agnieszke Holland in Malgorzate Szumowske.
Četrti Dnevi poljskega filma, ki bodo potekali do nedelje, bodo postregli s celovečernimi igranimi filmi priznanih režiserk, kot sta Agnieszka Holland in Malgorzata Szumowska, dokumentarnim filmom Konrada Szolajskega, animacijo DK in Hugha Weichmana, ciklom kratkih filmov študentov filmske šole v Lodžu in filmsko klasiko Jerzyja Kawalerowicza. Z izjemo klasike Mati Ivana Angelska (1961) pregled prinaša sodobne filme, pri čemer sta vsem skupni aktualnost in/ali univerzalnost, je zapisala docentka za poljsko književnost na oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete Lidija Rezoničnik.
Kot je spomnila, Agnieszka Holland izhaja iz prepoznavne generacije režiserjev t.i. filma moralnega nemira, ki je zlasti v drugi polovici 70. let minulega stoletja skozi filme prikazovala absurdnosti takratnega sistema. Merjenje moči na političnem parketu in izkoriščanje ljudi v ta namen režiserka obravnava tudi v svojem zadnjem filmu Zelena meja (2023), kjer skozi zgodbo sirske begunske družine prikazuje migracijsko krizo na belorusko-poljski meji.
Aktualne politične situacije se dotika tudi dokumentarni film Putinovo igrišče (2024) dokumentarista Konrada Szojajskega, ki se pogosto loteva občutljivih političnih in družbenih tem, pri čemer v svojem najnovejšem filmu raziskuje doktrino Putinove hibridne vojne in poskuse obnove ruskega imperija.
Na področju filmske animacije so poljski ustvarjalci v zadnjem času opozorili nase z animiranim celovečercem Z ljubeznijo, Vincent: Van Goghova skrivnost, ki je nastal leta 2017 v koprodukciji z Veliko Britanijo. Najnovejši, slikarsko megalomanski projekt DK in Hugha Weichmana pa je animirana filmska adaptacija romana Kmetje iz začetka 20. stoletja Nobelovega nagrajenca za književnost Wl. St. Reymonta, katerega stoletnico smrti obeležujemo v letu 2025. Animacijo literarne klasike so med drugim navdihnila dela poljskega slikarja Jozefa Chelmonskega.
Filmska šola v Lodžu, iz katere izhajajo velika režiserska imena, se predstavlja s ciklom izbranih študentskih kratkih filmov, ki so nastali med letoma 2022 in 2023. Med njimi izpostavljajo grenko komedijo Biti nekdo Michala Toczeka, ki filmske like in gledalce sooča z legendo vodje gibanja Solidarnost Lecha Walese.
Diplomantka filmske šole v Lodžu je tudi Malgorzata Szumowska, ki danes velja za eno najbolj prepoznaven poljskih režiserk celovečernih igranih filmov. V svojih delih, med njimi tudi v filmih Telo (2015) in Ženska iz… (2023), tematizira zlasti medčloveške in družinske odnose, ki so zaradi drugačnosti, bolezni ali drugih nepričakovanih dogodkov postavljeni na preizkušnjo.
K predstavnikom znamenite poljske filmske šole se vračajo tudi s filmsko klasiko Mati Ivana Angelska v režiji Kawalerowicza. Film temelji na istoimenski noveli pisatelja Jaroslawa Iwaszkiewicza iz leta 1946. Ta je snov za zgodbo vzel iz dogodkov iz 17. stoletja, povezanih s hudiči iz Louduna v Franciji, ko je obsedene uršulinke neuspešno zdravil duhovnik eksorcist, na koncu pa se je hudič polotil prav njega. Filmski kritiki so po premieri izpostavljali narativno in vizualno izčiščenost filma v kombinaciji s kompleksno sporočilnostjo in poglobitvijo v bistvene probleme časa, vse to pa na gledalca učinkuje tudi danes, je zapisala Rezoničnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!