Menu Item
Največja opozicijska stranka SDS je pred glasovanjem v državnem zboru o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti vložila pobudo za posvetovalni referendum. Kot je na novinarski konferenci pojasnila poslanka Karmen Furman, predlagani zakon namreč "ruši pokojninski sistem" ter "kulturnike postavlja v neenak položaj". Na ministrstvu za kulturo ob tem ocenjujejo, da bi se lahko glasovanje o tem zakonu zaradi pobude SDS preložilo za mesec ali dva.
Od skupno 533.140 prejemnikov pokojnin 300 tisoč upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od praga tveganja revščine. Prav tako je zaskrbljujoče, da skoraj 52.000 upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 500 evrov, je na novinarski konferenci pojasnila poslanka SDS Karmen Furman. To pomeni, da kar 58 odstotkov oziroma 308.926 upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od praga tveganja revščine, je še dodala.
“S strani koalicije se napoveduje pokojninska reforma, ki bo zarezala v bodoče pokojnine,” je v nadaljevanju dejala poslanka in dodala, da je v istem času vlada Roberta Goloba predlagala zakon, ki “priviligirani peščici dodeljuje ekstremno visoke dodatke k pokojninam”.
Gre za zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, zaradi katerega je največja opozicijska stranka SDS danes pred glasovanjem v državnem zboru vložila pobudo za posvetovalni referendum. Kot je povedala Furman, SDS predlaga izvedbo posvetovalnega referenduma še pred sprejetjem dokončne parlamentarne odločitve, na referendumu pa naj bi se volivci izrekli, ali podpirajo potrditev zakona.
“Vlada ruši pokojninski sistem”
Furman je pobudo za posvetovalni referendum med drugim utemeljila z besedami, da omenjeni zakon kulturnike postavlja v neenak položaj, vlada pa po njenem z omenjenim dodatkom tudi ruši pokojninski sistem. Opozorila je tudi, da seznam prejemnikov dodatka še ni javno objavljen ter da vlada v predlogu zakona ni navedla niti dveh evropskih držav, ki bi imeli enak ali podoben sistem dodeljevanja dodatkov.
“Dejstvo je, da s takšnimi dodatki vlada ruši pokojninski sistem, saj s priviligiranjem določenih skupin deli državljane na prvo in drugorazredne. Izplačane pokojnine bi namreč morale biti odraz vplačanih prispevkov. Glede na predlog zakona pa bo razdeljevanje davkoplačevalskega denarja izbranim umetnikom šlo na račun vseh tistih, ki so v pokojninski sistem vplačevali,” je dejala poslanka največje opozicijske stranke in dodala, da se v Slovenski demokratski stranki sicer zavedajo pomena kulture, a da predlagani zakon “zgolj razdvaja in tudi kulturnike postavlja v neenak položaj”.
Državni zbor naj bi zdaj o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke odločal po obravnavi in glasovanju o predlogu SDS za razpis posvetovalnega referenduma o tem zakonskem predlogu.
Na ministrstvu pobudo SDS označili za politični manever
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je v izjavi za STA glede pobude za posvetovalni referendum ocenil, da je ministrstvo za kulturo negativno presenečeno nad njo, pobudo SDS pa označil za politični manever. Dodal je, da bodo največjo škodo zaradi tega utrpeli prav umetniki.
Rusjan je ob tem še izpostavil, da predlog zakona vpeljuje jasne kriterije za dodelitev dodatka, jasno določa upravičence in višino dodatka ter izboljšuje več desetletij star sistem. Glede sprejetja zakona sam ocenjuje, da se lahko to sedaj zavleče za mesec ali dva, so pa na ministrstvu za kulturo prepričani, da bo zakon na koncu izglasovan.
Ob tem je še spomnil, da je prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti iz vrst SDS podelil osem izjemnih pokojnin za posebne zasluge na področju kulture, stranke SDS pa to takrat ni motilo.
Kaj prinaša predlagani zakon?
Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini, ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini.
Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vloga za dodatek. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj za upravičenost do dodatka.
Skupno je na seznamu 23 nacionalnih priznanj in nagrad s področja umetnosti, med njimi Prešernova nagrada za življenjsko delo, nagrada Prešernovega sklada, ki jo mora spremljati še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrada ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad, in državna odlikovanja za delo na področju umetnosti, ki jih spremlja še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrada iz seznama ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad.
Predvideno je, da bo ministrstvo vsakih pet let seznam prevetrilo, seznam se bo posodabljal in prilagajal spremembam v kulturni praksi. V skladu z novim zakonom bo ministrstvo za kulturo tudi vzpostavilo, vodilo in upravljajo javno evidenco upravičencev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje