Vstopnice razprodane, vse oči uprte v Bolšoj teater in Edwarda Cluga

PROFIMEDIA

V moskovskem gledališču Bolšoj, ruski Meki baleta, je že vse nared za večerno uprizoritev Bulgakove klasike Mojster in Margareta pod taktirko Edwarda Cluga. Gre za eno največjih pričakovanj svetovne baletne javnosti ter tudi eno najtežjih nalog, ki si jih je zadal umetniški vodja Baleta SNG Maribor. Kljub temu da so vstopnice za premierno izjemno drage ter sedišča v parterju, ki nosi oznako amfiteater, presegajo tisoč evrov, so vse decembrske uprizoritve že razprodane.

Mednarodno uveljavljeni koreograf in umetniški direktor mariborskega baleta Edward Clug se že dobra dva meseca mudi v ruski prestolnici, kjer od konca septembra v družbi največjih imen iz sveta baleta ustvarja uprizoritev kanonskega besedila ruske književnosti. Mihail Afanasjevič Bulgakov se je s satiričnim romanom Mojster in Margareta, v katerem je tematiziral življenje v Moskvi v 30. letih prejšnjega stoletja, vpisal v sam svetovni literarni vrh. Danes ob 19. uri se je dvignil zastor, in srečneži, ki so si pravočasno priskrbeli vstopnico, so se lahko predali Clugovi interpretaciji ene največjih, a tudi najbolj kontroverznih literarnih mojstrovin.

Clug je oči mednarodne javnosti nase pritegnil že z avtorskim projektom Radio & Juliet leta 2005, ko je v dobro uro dolgi baletni predstavi precej nekonvencionalno povezal klasično ljubezensko zgodbo Capuletove hčerke in Montegovega sina, ki ju dočaka bridki konec, ter jo prepletel z nepopustljivimi ritmi skupine Radiohead. Konservativno občinstvo je z mešanjem alternativnega rocka in klasičnega baleta šokiral. “Clugov balet je bil tako intenzivno vroč, kakor si ga Shakespeare nikoli ne bi mogel zamisliti,” so takrat kritiki zapisali ob premierni uprizoritvi. Tokrat pa je Clug na oder ruskega Bolšoj teatra, ki velja za precej konservativno, tradiciji zavezano baletno hišo, postavil bazen.

“Sovjeti so v moje življenje prinesli bazen, zdaj vam ga vračam”

Kot pravi Clug, je idejo dobil že v rani mladosti. Rodil se je namreč v romunskem mestecu Stei, ki so ga zaradi bližnjega nahajališča urana zgradili Sovjeti. “Med letoma 1952 in 1956 so začeli prihajati delavci in zraslo je morda najbolj nenavadno mesto v Romuniji. Za inženirje in delavce je bil zgrajen izjemno lep rekreacijski center z bazenom. Naše mesto je bilo zgrajeno v času, ko so pod Hruščovom postavili bazen Moskva. Neverjetno naključje, čisto bulgakovovsko. Ko sem s scenografom Markom Japljem v Bolšoju predstavil scenografijo, sem dejal: Vi ste v moje življenje prinesli bazen, zdaj vam ga vračam,” so po poročanju spletnega Večera zapisali v gledališkem listu in dodali, da je bazen postal priljubljen kraj prostega časa, ne glede na svojo protislovno zgodovino.

“V naši predstavi je bazen iluzija Moskve. Sovjeti so številne cerkve spremenili v bolnišnice, skladišča, pa tudi v bazene. S praznim bazenom in velikim številom vrat do kabin za preoblačenje smo nadomestili številne lokacije romana, ki jih ne bi mogli vizualizirati,” je po poročanju Večera še zapisano v gledališkem listu.

Clug je celovečerni balet v dveh dejanjih zasnoval v sodelovanju s svojo zdaj že dolgoletno stalno ekipo. Ob skladatelju Milku Lazarju mu ob boku stojo še scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš in mojster osvetljave Tomaž Premzl ter asistent Miloš Isailovič. Za vlogo Mojstra in Margarete so se mesece pripravljale tri zasedbe. Na premieri bo vlogo Mojstra plesal Denis Savin, Margareto pa bo upodobila Olga Smirnova. Na reprizah pa si bodo baletne copate nadeli Igor Tsvirko in Artem Ovčarenko kot Mojstra ter Ekaterina Krisanova in Maria Vinogradova kot Margareti.

edward clug, tri margarete — Edward Clug/INSTAGRAM Edward Clug in tri Margarete

“Prekleto gledališče” kot simbol Rusije

Bolšoj teater, ki velja za najbolj ikonično baletno institucijo baleta na svetu in sprejme devetsto obiskovalcev, je ne le prestižno baletno gledališče, temveč tudi pravi organizacijski kaos. Med plesalci, ki so zaposleni v bolšojskem ansamblu – in teh je več kot dvesto – pa velja izjemna tekmovalnost. Besedo “bolšoj” pravzaprav prevajamo kot “velik ali velika”, moskovsko gledališče pa se ponaša z izjemno bogato zgodovino, ki sega vse do leta 1776, ter služi kot sinonim ruske države in njene kulturne dediščine. Kot so zapisali v SNG Maribor, je na repertoarju mogoče najti rusko operno-baletno klasiko, vključno z 20. stoletjem, pa tudi dela iz svetovne glasbene zakladnice.

Bolšojeva gledališka stavba je v samem središču Moskve, od leta 2002 ima ob zgodovinski dvorani še nov oder, po intenzivni rekonstrukciji med letoma 2005 in 2011 pa sodi gledališče med tehnično najbolj opremljene gledališke zgradbe na svetu, še pojasnjujejo v SNG Maribor. Poleg Rdečega trga in Kremlja tako Bolšoj teater uvrščamo med tri ključne simbole Rusije, ker je preživel tri požare, vojne vihre in revolucijo, pa se ga je prijel vzdevek “prekleto gledališče”.

Čeprav velja za enega najstarejših baletnih ansamblov, je svetovno slavo dosegel na začetku 20. stoletja, ko je direktor teatra Aleksander Gorski začel razvijati edinstveno slogovno identiteto ansambla, za katero sta značilni barvitost in drznost, saj tehniko in atletizem združuje z ekspresivnostjo in dramatično intenzivnostjo, so še zapisali v SNG Maribor in dodali, da so bili zgodovinsko gledano bolšojevi baletni plesalci nenehno rivali z baletom Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga, ki jih odlikuje bolj čist in prefinjen klasicizem.

O statusu, ki ga uživa Bolšoj teater, smo se pogovarjali tudi z Gajem Žmavcem, Clugovim asistentom, ki trenutno postavlja koreografijo za Posvetitev pomladi z baletom iz Dortmunda, ki bo premierno uprizorjen v petek. “Bolšoj teater je nedvomno ena najbolj prestižnih in največjih operno-baletnih hiš na svetu. Uvrstitev na repertoar pa je velik dosežek in velika čast za vsakega koreografa oziroma ustvarjalca,” nam je pojasnil Žmavc in Edwardu ter celotni ekipi zaželel velik “toi, toi, toi”, vso srečo in uspeh pred današnjo premiero. O visokih cenah, ki jih dosegajo vstopnice moskovskega gledališča, pa nam je Žmavc pojasnil, da kultura v ruski prestolnici uživa prav posebno mesto. “Kultura se tam zelo ceni, in že to, da se dokoplješ do vstopnice, je težko, saj zelo hitro poidejo,” je pojasnil in dodal, da so najboljša mesta v prestižnih ložah rezervirana za ruske oligarhe, politike in druge svečane goste.

rusija, bolšoj teater — Alexander Demianchuk/TASS/Sipa USA via PROFIMEDIA

Tretje srečanje z Bolšojem

Nocojšnja premiera Mojstra in Margarete ni prvi ustvarjalni stik Cluga z Bolšojem. V moskovskem Bolšoj teatru je že novembra leta 2018 premiero doživela Clugova koreografija baleta Petruška na glasbo Igorja Stravinskega. Že takrat je sodeloval s koreografom Markom Japljem ter kostumografom Leom Kulašem. Oba sta postala njegova stalna umetniška sopotnika. Po uspešni premieri Petruške pa je direktor Bolšoja Cluga povabil tudi k nadaljnjemu sodelovanju, k novemu projektu, ki bi moral luč sveta ugledati že lani. Celovečerna predstava Mojster in Margareta bi morala na odru zaživeti že spomladi 2020, vendar je pandemični kaos vplival tudi na načrte mariborskega koreografa, ki je moral premierno uprizoritev prestaviti.

Julija 2019 je nato z ekipo mariborskega baleta v moskovskem gledališču Bolšoj uprizoril sodobni balet Peer Gynt po istoimenski norveški dramski pesnitvi Henrika Ibsena. Predstava je takoj navdušila tako občinstvo kot strokovno kritiko doma in v tujini, Edward Clug pa jo je po praizvedbi v Mariboru leta 2015 uprizoril na številnih svetovnih baletnih odrih.

O tem, kako potekajo priprave na slavnostno premiero, smo želeli povprašati tudi asistenta predstave, plesalca in koreografa Miloša Isailoviča, ki nam je pojasnil, da se v teh predpremiernih dnevih utapljajo v delu. So nam pa obljubili, da se bomo o občutkih, ki so jih prevevali med pripravami ter po premieri, lahko pogovorili, ko bodo ustvarjalci končno zadihali. Do 5. decembra se bodo sicer v moskovskem gledališču Bolšoj zvrstile še štiri ponovitve.

Utrinki z uprizoritve Peera Gynta:

Kirill Kukhmar/TASS via PROFIMEDIA

Iz Romunije v Maribor ter od tod po svetu

“Ko se je vpisal na Nacionalno baletno šolo v romunskem mestu Cluj-Napoca, je že kot desetletni otrok videl izhod iz primeža represij Ceausescujeve diktature. Po težavnih letih v času šolanja je leta 1989 dokončno padel komunistični režim. Dve leti zatem, leta 1991, je Edward Clug zaključil baletno šolanje, že septembra istega leta pa je svojo srečo preizkusil v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, kjer je dobil svoj prvi angažma baletnega plesalca prav v času, ko se je Slovenija podajala na pot samostojne države,” o prvih Clugovih korakih v svet baleta zapišejo v opisih mariborskega baletnega ansambla.

“V SNG Maribor je spoznal znanega slovenskega gledališkega režiserja Tomaža Pandurja, s katerim je začel sodelovati v njegovih avantgardnih gledaliških produkcijah, najprej kot plesalec, nato pa kot koreograf. Ko je Pandur opazil umetniški potencial mladega koreografa, ga je povabil, naj za gledališki spektakel Babilon ustvari avtorsko koreografijo. Po svoji prvi koreografski izkušnji se je Clug podal na povsem novo pot umetniškega ustvarjanja,” še pišejo v SNG Maribor.

Septembra letos je Edi, kot ga imenujejo tesni sodelavci in prijatelji, praznoval 30 let umetniškega ustvarjanja pod streho SNG Opera in balet Maribor. Ko je upihnil svečke, je zapisal, da je to “njegov dom, njegova služba, njegova mama in njegova hči”.

Milos Vujinovic/BOBO