Festivalsko dogajanje na tolminskem sotočju sega vse do leta 1998, po letu 2027 pa jih v trenutnem obsegu in konceptu na tem območju z besedami tolminskega župana ne vidijo več. Če se je v preteklosti zaupanje med organizatorji festivalov, lokalno skupnostjo in drugimi deležniki izgubilo, sogovorniki zdaj poudarjajo, da je dialog ponovno vzpostavljen. Pravila igre so jasna, z novim občinskim odlokom pa jim je po besedah župana Tolmina uspelo presekati tudi 20-letni gordijski vozel nedorečenih pravil in vsakoletnega usklajevanja.
Na sotočju Tolminke in Soče že več kot četrt stoletja v idiličnem okolju potekajo različni festivali, ki so mesto Tolmin postavili na zemljevid sveta. Večina lokalnih prebivalcev festivale podpira, saj ti skupnosti prinašajo številne pozitivne učinke, a z leti je njihovo število eksponentno naraščalo, dokler se na neki točki festivali niso začeli izvajati v obsegu, ki je za od trikrat do štirikrat presegel število lokalnih prebivalcev, s tem pa je naraščalo tudi število pripomb.
V 123-stranski raziskavi, ki jo je po naročilu občine Tolmin leta 2017 izvedla novogoriška fakulteta za uporabne družbene študije, se je večina anketirancev strinjala, da je število festivalov v Tolminu ustrezno, nato so se v letih 2017 in 2018 začeli dogajati ekscesi, ko so bili od začetka julija do konca avgusta praktično vsi tedni zapolnjeni s festivali.
Občina se je tako odločila ukrepati, marca letos pa so na seji tolminskega občinskega sveta sprejeli zadnji odlok o festivalih, ki prinaša kar nekaj vsebinskih sprememb. Kot je pojasnil tolminski župan Alen Červ, so z odlokom v prvi vrsti želeli nasloviti težave, ki so se pojavile v preteklosti.
Izgubljeno zaupanje in povrnjen dialog
Med motečimi posledicami je v prvi vrsti izpostavil prav preveliko število festivalov. “Število festivalskih dni in delež poletne sezone, ki so jo festivali zasedali, sta bila previsoka. Posledično so bile moteče obremenitve s hrupom, gnečo, pritiski na okolje in infrastrukturo. Vse to je v času festivalov zniževalo kvaliteto bivanja domačinov,” je pojasnil Červ, kot ključno težavo pa je izpostavil še pomanjkanje komunikacije med deležniki, nejasna pravila ter spreminjanje teh iz leta v leto. “Posledično se je izgubilo zaupanje med občino, organizatorji, občani, krajevnimi skupnostmi in drugimi vpetimi deležniki,” je pojasnil.
Problematični pa so bili tudi dostop do Sotočja, administrativne težave pri izdajanju soglasij ter dejstvo, da je občina od festivalov z besedami župana iztržila premalo in posledično sredstev ni mogla v zadostni meri usmerjati na prizadeta območja niti v nadgradnjo turistične infrastrukture na območju Sotočja in širše.
Z na novo sprejetim odlokom so naslovili vsa navedena področja, do leta 2027 so postavili jasna pravila ter ves čas vodili odprt dialog z vsemi vpletenimi deležniki. “Lahko rečem, da smo s sprejetjem odloka o pogojih za organizacijo in izvedbo festivalov ob Sotočju do leta 2027 presekali 20-letni gordijski vozel nedorečenih pravil in vsakoletnega usklajevanja,” je še povedal Červ.
Množica obiskovalcev na festivalu Metal Days leta 2019 (Foto: Marko Alpner /BOBO)
Kaj prinaša odlok?
Odlok med drugim določa, da se v posameznem letu lahko izvedejo le trije večji glasbeni festivali. Ob tem od prvega dne prvega festivala do zadnjega dne zadnjega festivala ne sme miniti več kot 31 dni, na posamezni dan pa število obiskovalcev ne sme preseči 5.000. Z odlokom je Sotočje razbremenjeno festivalov, od 10. avgusta do 10. septembra, ohrani pa se omejitev glasbenega programa na prostem, ta lahko poteka le do 1. ure zjutraj. Za največje razburjenje pa je poskrbel znatni dvig festivalske takse, ki jo morajo organizatorji poravnati, preden jim občina izda dovoljenje za izvedbo festivala.
Kot nam je pojasnil tolminski župan, dvig takse sledi približku zneska turistične takse. Obiskovalci festivalov, ki spijo na območju festivala, namreč turistične takse ne plačujejo, saj festivalsko prizorišče ni registriran namestitveni obrat. Ker nekatere festivalske takse s preteklih festivalov še vedno niso poravnane – gre za festival MetalDays, ki ima neporavnane račune tudi z nastopajočimi in kupci, organizatorji pa so nedavno razglasili stečaj, ter festival Overjam, katerega organizatorji so prav tako sporočili, da je festival po dvanajstih letih “umrl” – pa so se na občini odločili za obvezno vnaprejšnje plačilo festivalske takse.
Sredstva, ki so zbrana iz naslova takse, so sicer namenjena krajevnim skupnostim, ki so najbolj obremenjene, in razvoju turizma. “Do zdaj so bila sredstva namenjena vzdrževanju in adaptacijam občinskega objekta nekdanjega hotela Paradiso, ki je del festivalskega prizorišča, ter komunalnemu opremljanju in vzdrževanju turistične infrastrukture na območju Sotočja,” je pojasnil Červ in dodal, da so s pomočjo zbranih sredstev letos adaptirali leseni obod sanitarij na Sotočju, postavili so lesene varovalne ograje in poskrbeli za melioracijo vodne struge.
“Jeseni bomo v sodelovanju s predstavniki krajevnih skupnosti dorekli, v katere projekte za dvig kvalitete življenja krajanov bomo usmerili temu namenjen del pobrane festivalske takse,” je še zaključil.
Festivali z do 5.000 obiskovalci na dan morajo po novem plačati 8.000 evrov na dan, kar za večji petdnevni festival pomeni 40.000 evrov festivalske takse. V zadnjih letih je sicer tovrstna taksa znašala 7.500 evrov. Zaradi dviga takse je za organizatorje nastala težava, saj so bile festivalske vstopnice že v prodaji, strošek pa v višini posamezne vstopnice ni bil predviden.
Kot nam je pojasnil Črt Batagelj, soorganizator festivala metal glasbe Tolminator, jim ni ostalo drugega, kot da so vse, ki so kampirali, prosili, naj ob prihodu na festivalsko območje plačajo tudi dodatno pristojbino. Kot opisuje Batagelj, se je pred festivalom znašel v pat položaju. “Velik del dohodka se ustvari šele na samem festivalu, ker smo morali večino stvari plačati vnaprej, pa smo na koncu pred festivalom ostali brez likvidnosti ter smo si morali izposojati denar,” je pojasnil. Ob tem je zagotovil, da bodo vsaj do 2027 ostali na Sotočju, takso pa bodo od obiskovalcev, ki bodo kampirali na prizorišču, pobirali tudi v prihodnje.
Tudi Romina Gerbec, soustanoviteljica festivala Butik, ki je lani prejel nagrado za najboljši butični festival elektronske glasbe v regiji, je pritrdila, da so se znašli v nelagodni situaciji, saj je festivalska taksa predstavljala velik nepredviden strošek. “Gostom smo pojasnili, čemu je namenjena, in da je del širšega dogovora, ki nam omogoča izvedbo festivala še vsaj naslednja tri leta. Ker je bila taksa nepredvidena tudi za goste, smo jim dali možnost, da jo plačajo po lastni izbiri – vsak je lahko plačilo preprosto zavrnil,” je razložila Gerbec in dodala, da je takso poravnalo približno 75 odstotkov festivalskih gostov.
Festivalsko dogajanje na tolminskem sotočju sega vse do leta 1998, ko je vse novitet željne glasbene navdušence privabil Sajeta art and music festival (Foto Marko Alpner /BOBO)
Za prihodnja štiri leta so pravila igre končno jasna
Kot je pojasnil Andrej Sevšek, soustanovitelj festivala Punk Rock Holiday, ki se je uveljavil kot eden najboljših punk festivalov na svetu, prihodnji teden pa bo v idiličnem območju sotočja Soče in Tolminke potekal v razprodani 13. izvedbi, je bilo z novim županom bistveno več dialoga, zaradi na novo sprejetega odloka, ki velja za štiriletno obdobje, pa imajo festivali vsaj enkrat za spremembo neko dolgoročnost ter možnost vnaprejšnjega načrtovanja, pa četudi samo do leta 2027.
“Do zdaj so se odloki sprejemali vsako leto posebej. Sprejeti so bili maja, ko so bile vstopnice že več kot pol leta v prodaji,” je pojasnil organizator, ki stoji za tolminskim festivalom punk rocka. To v praksi pomeni, da so festivalske vstopnice začeli prodajati septembra, več kot pol leta kasneje pa je občina sprejela odlok, ki je določal, kako naj bodo julija in avgusta festivali tudi dejansko izpeljani.
Če so v aktualni lokalni oblasti našli sogovornike, ki so jim pripravljeni prisluhniti, pa v preteklosti ni bilo vselej tako. Kot je razložil Sevšek, je dialog med tolminsko občino in organizatorji najbolj zastal v letu 2022. Pred parlamentarnimi volitvami, ko je bil na mestu tolminskega župana Uroš Brežan, je za prvi šok že februarja poskrbela predstavitev predloga, da se iz območja festivalskega dogajanja izvzame Sotočje. “Ker se nam je to zdelo nesprejemljivo, smo skušali s takratno lokalno oblastjo sprejeti kompromis,” se spominja Sevšek.
Skupaj so oblikovali odlok, ki so ga podprli tako občina kot organizatorji, ter je ob ohranitvi Sotočja v festivalskem območju med 6. in 18. uro omogočal neomejen dostop do bregov vsem, ne le festivalskim obiskovalcem. A v vmesnem obdobju so potekale volitve, ki so premešale karte na občini. Brežan je postal minister za naravne vire in prostor, na županskem mestu pa ga je kot podžupanja v funkciji županje začasno zamenjala Maša Klavora.
Na sotočju Tolminke in Soče že več kot dve desetletji v idiličnem okolju potekajo različni festivali (Foto: Borut Živulovic/BOBO)
30. junija, tik pred začetkom festivalov, so na zadnji seji mestnega sveta pred počitnicami, ko je bilo prisotnih samo 13 članov občinskega sveta, s sedmimi glasovi za sprejeli nov sklep, da se Sotočje ponovno izvzame iz festivalskega območja. Kot je pojasnil Sevšek, je sejo takrat protestno zapustil, saj da je Klavora tik pred festivalsko sezono 2022 sprejela odlok za prihodnjo sezono, torej leto 2023. Utemeljitev za odločitev naj bi bilo to, da imajo zdaj, ko je odlok sprejet za eno leto vnaprej, organizatorji več časa za načrtovanje. Klavoro smo prosili za odziv in komentar na takratno dogajanje, a se je odločila, da tokrat zadeve ne komentira. Je pa dejala, da gre za obsežno, občutljivo in zahtevno temo.
Ko je na jesenskih volitvah funkcijo župana nato prevzel Červ, je bil z besedami Sevška dialog ponovno vzpostavljen, sporni člen odloka je bil odstranjen, Sotočje pa je bilo zopet na voljo tudi festivalskemu dogajanju. “Končno imamo sogovornika. S Červom smo odlok brusili in pripravljali dlje časa, v sodelovanju z delovno skupino ter po vrsti usklajevanj pa smo prišli do kompromisa, s katerim smo zadovoljni,” je še pojasnil Sevšek.
Prihodnje štiriletno obdobje je v prvi vrsti mišljeno predvsem kot čas za premislek in iskanje načinov sobivanja festivalov in lokalne skupnosti. “Do 2027 bomo zadevo zagotovo peljali, nato pa zopet nastopijo volitve. A imamo dve, tri leta, da vsi trije festivali dokažemo, da smo zmožni dialoga ter se lahko držimo dogovorov,” je bil še jasen sogovornik. “Zdaj je čas, da v Tolminu zopet postanemo partnerji z lokalnim okoljem, in če se izkažemo, verjamem, da se bo ta odlok leta 2027 le še podaljšal,” je še zaključil.
Začetki tolminskega punk rocka so v prvi vrsti predvsem turbulentni. Za prvo edicijo festivala leta 2011 je posredno kriv kultni ameriški band NOFX, ki je nedavno naznanil svojo odrsko upokojitev, v okviru poslovilne turneje pa so nastopili v ljubljanski Cvetličarni. Ko je Sevšek dobil odobritev, da bo band tudi dejansko uspel prvič pripeljati v Slovenijo, je bilo nekaj zapletov s prvotno mišljenimi lokacijami koncerta, nakar sta z Nikom Vukičem sklenila, da bosta dogodek prestavila na Sotočje. Prva tri leta so bila za festival s finančnega vidika katastrofalna. Šele 2015 so izšli na pozitivni nuli, nato so do leta 2018 pokrivali minus, ki so ga pridelali v prvih letih. 2019 je bilo prvo leto, ko so dejansko zaslužili, nato jim je načrte prekrižala epidemija. “Ravno smo izplavali in naredili profit, pa smo zopet pristali na dnu,” se preteklih let spominja Sevšek. “Zdaj smo zopet v pozitivnih številkah, a vprašanje časa je, do kdaj bo tako, saj cen vstopnic v nedogled ne moremo zviševati.”
Prizor z lanskoletne izvedbe festivala Punk Rock Holiday (Foto: Stipe Surac/PRH)
Festivali kot generatorji gospodarskega razvoja
Prihodnost festivalov pa je odvisna tudi od načrtov, ki jih bodo na občini sklenili za hotel Paradiso, ki je doslej čez leto večinoma sameval, v poletnem obdobju pa služi kot organizacijski center za festivale. Tolminski župan je za jesen napovedal širšo javno razpravo, kjer bi v dialogu z lokalno skupnostjo poskušali oblikovati načrte in najti potencialne vlagatelje. “Morebitna (ne)skladnost teh načrtov z nekaj tedni festivalskega turizma v poletnem času je le del celotne vsebine,” je ob tem še pojasnil Červ.
Čeprav se na občini zavedajo turističnega potenciala regije, pa oblasti očitno ne znajo prepoznati vrednosti festivalskih prireditev. “Glasbenih festivalov v Sloveniji ne dojemamo kot generatorjev ekonomskega razvoja, ki je dober za celotno skupnost, ne le za del ljudi,” je bil jasen Sevšek. Ob tem je poudaril, da so v tujini organizatorjem zaradi promocije turizma pogosto namenjene finančne spodbude, pri nas pa, da so soočeni z unikumom festivalske takse, kakršne v tujini ne poznajo.
Festivali sicer že od samega začetka sledijo tudi trendom trajnostnega turizma ter so za to prejeli tudi nekaj mednarodnih nagrad. Že v letu 2016 sta festivala MetalDays in Punk Rock Holiday pridobila certifikat eko iniciativa za trajnostno festivalsko higieno, njunim trajnostnim praksam pa so sledili tudi vsi ostali festivali. Z uveljavitvijo depozita za kozarce in smeti omogočajo, da festivalsko prizorišče ostane čisto, ko se je na domačem trgu pojavil ponudnik kozarcev iz trde plastike za ponovno uporabo, pa so začeli z uporabo teh ter so na tem področju postali pionirji v Sloveniji.
“S tem smo drastično zmanjšali število odpadkov. Vsi kozarci, ki se uporabljajo na festivalu, so pralni in se lahko uporabijo do 50-krat, ker so iz trde plastike, pa so primerni tudi za reciklažo,” je pojasnil Sevšek ter dodal, da so z mislijo na zmanjševanje odpadkov v zadnjih letih omogočili tudi možnost najema šotorov, s čimer želijo prispevati k zmanjšanju števila zavržene kamping opreme po festivalu. Na festivalu brezplačno delijo žepne pepelnike, od leta 2015 pa promocija poteka izključno v digitalnem okolju.
Ob tem ne gre spregledati, koliko tolminski festivali dejansko povrnejo lokalni skupnosti. Organizatorji glasbenih festivalov – Butik, Tolminator, Punk Rock Holiday in Overjam – so se namreč pred tremi leti združili v dobrodelnem projektu Festivalski fond, v okviru katerega sredstva, ki po festivalu ostanejo na plačilnih karticah, v sodelovanju s tolminsko občino namenijo lokalnim organizacijam, ki niso neposredno povezane s festivali. V minulih dveh letih so tako različnim društvom po izboru občanov donirali že več kot 25.000 evrov, z dobrodelno prakso pa nadaljujejo tudi letos.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!