Zakaj je film, ki je letos največ obetal, pristal globoko v rdečih številkah

Film Ena bitka za drugo (and. One Battle After Another) Paula Thomasa Andersona je eden najbolj hvaljenih filmov leta. Recenzije ga množično razglašajo za mojstrovino. Filmski kritiki se večinoma strinjajo, da gre za film, po katerem gledalec dvorano zapusti s prijetnim občutkom, saj da gre za akcijski in hkrati izjemno zabaven film.

Če k zabavnemu scenariju dodamo še zvezdniški magnetizem glavnega igralca Leonarda DiCapria ter njegovih soigralcev Seana Penna in Benicia del Tora, imamo na kupu vse sestavine, ki so potrebne za filmski hit. Ali pač ne?

Revija Variety je prejšnji teden poročala, da je več filmov, namenjenih odraslemu občinstvu, močno zgrešilo zastavljene cilje, največji poraženec med njimi pa je bil prav Andersonov politični triler.

"Čeprav je globalni izkupiček 140 milijonov dolarjev (dobrih 118 milijonov evrov) impresiven za film, ki je izviren, ima oceno R in traja skoraj tri ure, Ena bitka za drugo potrebuje približno 300 milijonov dolarjev (dobrih 254 milijonov evrov), da bi dosegla rentabilnost," je pisalo v članku. Po podatkih studia Warner Bros je bil proračun filma namreč 130 milijonov dolarjev (dobrih 110 milijonov evrov), nekatere ocene pa ga postavljajo še za več kot 10 milijonov višje. Če prištejemo še stroške za promocijo, Variety tako ocenjuje, da bo film ustvaril približno 100 milijonov dolarjev (dobrih 84 milijonov evrov) izgube.

"Ni zlata jama, ni popoln polom"

Pri Warner Bros so sicer prikazane številke poskušali izpodbiti, a hkrati z ničimer niso potrdili, da bo film dobičkonosen. Zakaj torej filmom, ki bi na papirju morali biti uspešnice ter tudi v filmskih blagajnah kovati dobičke, vse pogosteje spodleti?

Pri BBC so ponudili preprost, a precej pesimističen odgovor: v obdobju po pandemiji, ko je na voljo toliko pretočnih vsebin, se zdi, da lahko množično občinstvo v kino privabijo le še franšizni spektakli in grozljivke.

Po drugi strani pa lahko situacijo filma Andersona razumemo tudi z optimistične plati. "Po mojem mnenju film dosega izjemen rezultat," je za BBC povedal Charles Gant, urednik za blagajne pri Screen International. "Občinstvu je zelo všeč, govorice od ust do ust so izredno pozitivne, film pa se dobro prodaja tudi v dvoranah s predvajalno izkušnjo višjega razreda. Zaslužil je že skoraj dvakrat več kot Andersonov doslej najuspešnejši film, in številke bodo še rasle," je dodal Gant.

Kot je ob tem še razložil, je treba upoštevati dejstvo, da bo imel film zagotovo "dolgo življenjsko dobo". Čeprav morda v tem trenutku ne bo dosegel rezultatov, ki jih dosegajo franšize, kot so Maščevalci (ang. The Avengers), bo s prihajajočimi nominacijami za oskarja verjetno ponovno zaigral v kinih in prinesel dodatne prihodke, poleg tega pa bodo verjetno sledile še ponovne izdaje, kot so blu-ray prodaja, pretočne pravice in televizijsko predvajanje. "To ne pomeni, da bo film postal zlata jama za Warner Bros, a tudi ni popoln polom," je še dodal Gant.

A dejstvo ostaja: kljub temu da so kritiki film promovirali kot akcijsko komedijo, je Andersonova Ena bitka za drugo art film. Hektični tempo, živčna glasba, kompleksni liki, izrazito politična tematika in ekscentrična mešanica resnosti in absurda so namreč značilnosti, ki pritečejo umetniškim ambicijam, ne glede na to, kako tržno tvegane so. Recenzije in govorice tako morda ostajajo na nivoju, a film ostaja zahtevna izkušnja za kogarkoli, ki si v petek zvečer zaželi preprost blockbuster.

Pametna naložba?

Glavni razlog, da zaslužki filma delujejo klavrno, je njegov astronomski proračun, piše BBC. "Visoki stroški produkcije bistveno otežujejo dobičkonosnost," je za omenjen medij pojasnil Gant in dodal, da je tolikšen vložek v marketinške dejavnosti za Warner Bros predstavljal velikansko tveganje.

Zakaj so torej menili, da se splača? Kot je za BBC pojasnil avtor knjige The Magic Hours: The Films and Hidden Life of Terrence Malick John Bleasdale, imajo nekateri filmi skrito vrednost, ki je ni mogoče takoj zaznati na računovodskem izkazu. "Privabijo pa tudi druge ustvarjalce, kar je pogosto pomembneje od samega blagajniškega zaslužka," je dodal.

Čeprav so pri Warnerju gotovo upali na finančno uspešnico, je za studio koristno, da ga dojemajo kot podporno okolje za prestižne projekte uveljavljenih avtorjev. Christopher Nolan je na primer skoraj 20 let snemal filme za Warner Bros, dokler ni zaradi spora ob distribuciji filma Tenet leta 2020 prešel k Universal Pictures in tam ustvaril Oppenheimerja – eno največjih mednarodnih uspešnic leta 2023.

"Če vodiš filmski studio, moraš biti pripravljen na nekaj drznih potez"

V tej luči je vse, kar privabi ustvarjalce višjega kova, smiselna naložba. Seveda si studio takšno dolgoročno strategijo lahko privošči le, če drugi filmi prinašajo dobiček, na srečo pa je imel Warner Bros letos več velikih uspešnic: poleg Grešnikov (ang. Sinners) še Brez povratka: Nasledstvo (ang. Final Destination Bloodlines), F1, Superman ...

Če Ena bitka za drugo ni bila tako dobičkonosna, je vseeno utrdila sloves Warnerja kot studia, prijaznega do avtorjev, okrepila odnose z Andersonom in prinesla film, ki bo favorit v sezoni nagrad. "Poleg tega lahko zdaj povabijo Leonarda DiCapria na božično zabavo," se še pošali Bleasdale.

"Glede na vse, kar so letos ustvarili, je financiranje takšnega filma torej povsem logična odločitev," je po pisanju BBC še dejal Lucas Shaw v nedavni epizodi podkasta The Town, ki se ukvarja s filmsko industrijo. "Gre za film velikega sodobnega režiserja z odličnimi kritikami, poleg tega pa ima studio zdaj dva močna kandidata za oskarja. Če vodiš filmski studio, moraš biti pripravljen na nekaj drznih potez," je poudaril Shaw.