Zaradi preobremenjenosti osebja vrata zaprl najbolj obiskan muzej na svetu

V ponedeljek si turisti v Parizu niso mogli privoščiti kulturne obogatitve, ki jo nudi najbolj obiskan muzej na svetu Louvre. Globalni simbol umetnosti, lepote in vzdržljivosti je namreč ostal zaprt zaradi izčrpanosti lastnega osebja, ki opozarja na rušenje institucije znotraj njenih zidov.

Zaprta vrata muzeja niso zgolj posledica spontane stavke, temveč plod več let nabirajočega se globalnega pretiranega turizma. Stavka je tako izbruhnila med rutinskim internim sestankom, ko so galerijski delavci, prodajalci vstopnic in varnostniki zavrnili vrnitev na delovna mesta v znak protesta zaradi neobvladljivih množic, kroničnega pomanjkanja osebja in nevzdržnih delovnih razmer.

Pogovori med delavci in vodstvom so se začeli ob 10.30 in nadaljevali do popoldneva, vendar dogovora niso dosegli.

Da bi Louvre zaprl svoja vrata pred javnostjo, je redkost. Njegovo delovanje so prekinile zgolj vojna, pandemija in peščica stavk, vključno s spontanimi stavkami zaradi prenatrpanosti leta 2019 in varnostnimi strahovi leta 2013. Le redko pa so se dogodki odvili kot v ponedeljek: turisti so se vrstili ob vhodu z vstopnicami v rokah, brez jasne razlage, zakaj se je muzej brez opozorila preprosto ustavil.

Motnje so se zgodile le nekaj mesecev po tem, ko je predsednik Emmanuel Macron predstavil obsežen, desetletje dolg načrt za rešitev Louvra pred težavami, ki se zgrinjajo nadenj (med njimi puščanje vode, nevarna temperaturna nihanja, zastarela infrastruktura in promet pešcev, ki daleč presega zmožnosti muzeja). Toda za delavce na terenu se ta obljubljena prihodnost zdi oddaljena.

Louvre prejema dvakrat več obiskovalcev, kot ima kapacitet

Dejstvo je, da muzej poka po šivih. Louvre je lani sprejel kar 8,7 milijona obiskovalcev. To je več kot dvakrat toliko kot število, za katero je bila zasnovana njegova infrastruktura. Kljub dnevni omejitvi 30.000 obiskovalcev je po besedah osebja izkušnja postala vsakodnevni preizkus vzdržljivosti, saj je odmorov premalo, primanjkuje stranišč, poletna vročina pa še povečuje učinek tople grede piramide.

Zaradi premajhnih kapacitet se že dolgo načrtuje prenova. Celoten načrt naj bi bil financiran iz prihodkov od vstopnic, zasebnih donacij, državnih sredstev in licenčnin podružnice Louvra v Abu Dabiju. Stroški prenove so ocenjeni na od 700 do 800 milijonov evrov. V te namene se pričakuje, da se bodo cene vstopnic v prihodnje za turiste zunaj EU letos še zvišale. Delavci so 10-letni načrt prenove pokomentirali, da so njihove potrebe v primerjavi z njim bistveno bolj nujne.

V primerjavi z drugimi večjimi znamenitostmi v Parizu, kot sta katedrala Notre-Dame ali muzej Centre Pompidou, ki sta v fazi obnove pod financiranjem vlade, Louvre ostaja v negotovosti – ni namreč niti v celoti financiran niti funkcionalen. Predsednik Macron je v svojem govoru ob zmagi na volitvah leta 2017 do konca desetletja napovedal varnejši in sodobnejši muzej, a to se zdi zgolj oddaljena prihodnost. Do takrat pa največji francoski kulturni zaklad – in množice, ki se zgrinjajo vanj – ostaja ujet med ruševinami.