Menu Item
Dekle z bisernim uhanom Johannesa Vermeerja velja za eno najbolj znanih umetnin na svetu. Nevroznanstveniki menijo, da so razvozlali skrivnost njene priljubljenosti. Izmerili so namreč, kako se človeški možgani odzovejo ob ogledovanju mojstrovine iz 17. stoletja, ki jo hranijo v muzeju Mauritshuis v Haagu.
Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP so odkrili, da se gledalec ujame v nevrološki pojav, ki so ga poimenovali “trajna pozornostna zanka”, ki je po njihovem mnenju značilen samo za sliko Dekle z bisernim uhanom. Gledalčevo oko se namreč samodejno usmeri najprej na dekličino oko, nato potuje k njenim ustom in nato k biseru ter ponovno na oko in tako se nadaljuje.
Zaradi tega gledalec po besedah Martina de Munnika iz podjetja Neurensics, ki je izvedlo študijo, sliko opazuje dlje kot druge. “Pritegne vašo pozornost, pa če to hočete ali ne. Morate jo imeti radi, ne glede na to, ali si tega želite ali ne,” je povedal. Meritve možganskih valov so pokazale, da je bil najbolj stimuliran prekuneus, del možganov, ki upravlja zavest in osebno identiteto. “Predvidevali smo, da je slika posebna. Zakaj, pa je presenetilo tudi nas,” je povedal Munnik. Kot je še povedal, gre za prvo znano študijo, v kateri so za merjenje nevrološkega odziva na umetniško delo uporabili naprave za skeniranje možganov EEG in MRI.
“Dlje ko nekoga gledaš, lepši ali privlačnejši postaja,” je povedal Munnik. To pa pojasnjuje tudi priljubljenost slike nizozemskega mojstra. Omenjena slika je po njegovih besedah tako poznana prav zaradi te posebnosti. V raziskavi so primerjali tudi nevrološki odziv ob ogledovanju originala v muzeju in reprodukcije.
Ugotovili so, da je bil čustveni odziv gledalcev ob originalu desetkrat močnejši kot pri reprodukciji. Deset sodelujočih posameznikov v raziskavi so, preden so jim pokazali original in reprodukcijo, opremili z napravo za sledenje očem in pokrivalom za spremljanje možganskih valov.
To kaže, kako pomembno je videti original, je povedala direktorica muzeja Mauritshuis Martine Gosselink. Dodala je, da je zelo pomembno ukvarjanje z umetnostjo, pa naj gre za fotografijo, ples ali stare mojstre iz 17. stoletja, saj ugodno vpliva na razvoj možganov.
Kot je še pojasnila, se je Vermeer v svojih slikah pogosto osredotočil na eno točko, okoliške podrobnosti pa so bile bolj zabrisane. Slika Dekle z bisernim uhanom pa ima tri takšne točke – oko, usta in biser, po čemer se razlikuje od drugih Vermeerjevih slik. Poleg tega dekle na sliki zre v gledalca, medtem ko na vseh drugih Vermeerjevih slikah vidimo nekoga, ki piše, se ukvarja z ročnim delom ali čim drugim, je dodala.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!