Menu Item
V ZDA in po svetu še vedno odmeva govor ameriškega predsednika Joeja Bidna na prvi večer konvencije demokratske stranke v Chicagu. Biden je v primerjavi z nastopi v preteklih mesecih deloval odločno, požel pa je stoječe ovacije in številne aplavze. Kakšna bo njegova politična zapuščina in kaj v predsedniški tekmi še čaka Kamalo Harris?
Ameriški predsednik Joe Biden je z govorom na prvi večer konvencije demokratske stranke postavil most do nove generacije demokratskih voditeljev. Na ganljiv način je opravil najgloblje dejanje, ki ga lahko opravi politik v demokraciji – prostovoljno je predal oblast, ko je vodenje demokratske stranke prepustil aktualni podpredsednici Kamali Harris, ki se bo na novembrskih predsedniških volitvah pomerila z Donaldom Trumpom.
Pol stoletja dolgo kariero, v kateri je bil senator, podpredsednik in nazadnje predsednik ZDA, je sklenil z navedbo verza ameriške himne, za katero je dejal, da je bila pomembna za njegovo družino. “Kakšna bo naša zapuščina, kaj bodo rekli naši otroci, naj v srcu vem, ko se bodo končali moji dnevi. Amerika, Amerika, dal sem ti vse, kar sem lahko,” je dejal Biden.
V slavnostnem govoru v Chicagu, ki se je zavlekel dobro čez polnoč, je 81-letni Biden to zapuščino – in po njegovem mnenju tudi usodo ameriške demokracije – zaupal ženski, za katero je dejal, da je “podpredsednica, ki bo kmalu postala predsednica”, Kamali Harris.
“Je trdna, izkušena in izjemno poštena. Njena zgodba predstavlja najboljšo ameriško zgodbo. Bo predsednica, po kateri se bodo lahko zgledovali naši otroci. Bo predsednica, ki jo bodo spoštovali svetovni voditelji. Bo predsednica, na katero bomo lahko vsi ponosni. Bo zgodovinska predsednica, ki bo dala svoj pečat ameriški zgodovini,” je poudaril.
Bidnova gesta pa je bila še posebej pomenljiva, saj je postal prvi predsednik, ki se je po več kot petih desetletjih in pol odločil za umik iz tekme za ponovno izvolitev v Belo hišo.
Zelo si je želel osvojiti drugi mandat na čelu države, to si namreč želijo vsi predsedniki, vendar se je na koncu pod hudim pritiskom kolegov, ki so bili nekoč njegovi najzvestejši podporniki, odločil, da bo za stranko in državo bolje, če bo demokratski predsedniški kandidat nekdo, ki je mlajši.
Njegova požrtvovalnost je poudarila predvsem nasprotno odločitev njegovega predhodnika Donalda Trumpa, ki je naredil vse, da bi se v nasprotju z voljo volilcev leta 2020 oklepal oblasti, zdaj pa se ponovno poteguje za mandat, za katerega se zdi, da ga žene želja po maščevanju.
Nekaj ur pred Bidnovim govorom se je Trump ponovno zatekel k retoriki, ki je ZDA pred štirimi leti pahnila v najhujšo ustavno krizo moderne dobe. Namignil je namreč, da bo letošnji izid volitev sprejel le, če bo menil, da je svoboden in pošten. Nobenega dokaza ni bilo, da pred štirimi leti ni bilo tako, in nič ne kaže, da bo letos karkoli drugače.
Gromke ovacije
Biden je v ponedeljek pozno zvečer stopil v kolosej čustev, ko je po predstavitvi njegove hčerke Ashley Biden počasi pritekel na oder, nato pa potegnil robček, da bi si obrisal oči. Gromke ovacije so prešle v skandiranje: “Ljubimo Joeja!” in “Hvala, Joe.” Biden je s široko razprtimi rokami stopil za govorniški oder in vsrkal vase ljubezen, ki so mu jo namenili prisotni. Obrnil se je in pomahal tudi tistim v najvišjih vrstah v dvorani.
Predsednik je najprej ponovil svojo odločitev, da je leta 2020 kandidiral proti Trumpu, da bi zagotovil, da “sovraštvo nima varnega pristana”, nato pa je predsedovanje, ki se je začelo sredi groze pandemije covida-19, označil za vznemirljiv uspeh, saj je rešilo demokracijo in obnovilo “hrbtenico Amerike” in srednji razred.
Biden se je spomnil tudi dobesednega in metaforičnega mraza ob svoji inavguraciji in globoke nacionalne krize, ki je vladala v tistem času. “Zdaj je poletje, zima je minila in s hvaležnim srcem stojim pred vami v tej avgustovski noči, da vam sporočim, da je demokracija zmagala, da je prinesla rešitev in da jo je treba ohraniti.”
Priklical je strast množice in ponosno izrekel besede, ki so bile napisane za nagovor, če bi se sam še vedno potegoval za drugo izvolitev. Njegov glas je bil močan, pravzaprav je večji del nagovora celo kričal. To je bilo v nasprotju z njegovimi nedavnimi nastopi, ki so pripomogli, da se je na koncu odločil za umik iz predsedniške tekme. Predvsem s tistim izpred dveh mesecev, ko se je na CNN soočil z Donaldom Trumpom v Atlanti. Ko je sinoči govoril o lažeh republikanskega kandidata, o tem, kako je nekdanji predsednik očrnil podobo ZDA v tujini, in o žrtvah nasilja z orožjem, se je Biden razburil od jeze.
Vendar pa je med energičnim nastopom spomnil tudi na to, zakaj se ne bo potegoval še za drugi predsedniški mandat. Bidnova starost je bila očitna, saj je včasih z odprtimi usti gledal naokoli, pogosto je zamešal besede, ali pa se je spotaknil ob kakšen stavek. Bidnova usoda je, da se je postaral pred očmi celotnega sveta. Ni več “Joey”, žareči, vzpenjajoči se in vzhajajoči politični igralec z bleščečim “Bidnovim nasmehom”, kot ga je v knjigi opisal Richard Ben Cramer. Niti ni več tisti dinamični senator iz predsedniških volitev 2008, ko se je spogledoval z nominacijo demokratske stranke.
Biden si deli zasluge s Harris
Joe Biden je bil v nagovoru velikodušen tudi do svoje izbrane naslednice. Vse njegove zmage so bile tudi njene, je trdil, vključno z ukrepi za zaščito “svobode glasovanja, svobode ljubiti, kogar ljubite, in svobodne izbire”.
Ko je množica skandirala “Hvala, Joe”, jo je Biden prekinil in dodal: “Hvala tudi Kamali!” To je verjetno razveselilo Donalda Trumpa, ki je poskušal Bidnovo predsedovanje prikazati kot inflacijsko svetovno katastrofo, pri čemer je Harris prav tako v celoti sokriva.
Toda s tem, ko je Biden odšel iz boja za predsedniško tekmo, je svoji podpredsednici in demokratski kandidatki omogočil, da kandidira z avro kandidata za spremembe. Trump se bo s tem težko spoprijel, pravzaprav bo težje shajal brez Bidna, kot bo brez aktualnega predsednika mogla shajati demokratska stranka.
Kljub temu pa se Kamala Harris sooča z zastrašujočo nalogo. Čeprav je bil njen začetek kampanje močan in je obrnila Bidnove zaostanke v javnomnenjskih raziskavah v svojo korist, je v nihajočih državah (swing states, op. a.) s Trumpom skorajda popolnoma izenačena, za Trumpa pa vemo, da prav uživa v zaostrovanju predsedniške kampanje.
Bidnovo razočaranje
Morda bo dobrodošlica, ki so mu jo demokrati izkazali v ponedeljek zvečer, nekoliko ublažila Bidnovo razočaranje nad tem, kako se bo končala njegova bogata politična kariera. Vendar pa je malo verjetno, da bo to v njegovem ožjem krogu olajšalo občutek izdaje zaradi strankarskih izvoljencev, ki so si prizadevali, da bi ga potisnili na stran zaradi njegovih slabih javnih nastopov v preteklih mesecih.
Ob vsem občudovanju članov stranke, ki imajo Bidna zdaj za nesebičnega junaka in nesporno odličnega predsednika, predstavlja to dejanski konec njegove volilne kampanje od stranke, ki je dejansko verjela, da bo volitve izgubil. Gre za nesporno dejanje brezobzirnosti.
V kratkem govoru prve dame Jill Biden, ki je dejala, da je moral njen mož “seči globoko v dušo”, da se je odločil, da ne bo ponovno kandidiral, je bilo mogoče čutiti bolečino zaradi te odločitve. In ko je Ashley Biden očeta označila za enega od “najpomembnejših voditeljev v zgodovini”, se je zdelo, da državo opozarja, kaj bo izgubila.
Toda predsednik Biden je vztrajal, da ni jezen na tiste, ki so ga potisnili na stran. V besedah, s katerimi se je najbolj približal pojasnjevanju svoje odločitve, je dejal: “Bila mi je življenjska čast, da sem lahko služil kot vaš predsednik. Rad sem imel to delo, vendar imam še raje svojo državo!”
Biden se je iz zadnjega govornika prvega večera konvencije, ki je bil rezerviran za demokratskega predsedniškega kandidata, prelevil v ogrevalnega govornika. Letalo Air Force One je bilo takoj po koncu govora že pripravljeno na polet proti Kaliforniji, kamor se je nato odpravil Biden, konvencija pa se bo zdaj nadaljevala brez prisotnosti predsednika.
Zadnjih nekaj mesecev je bilo za Bidna zelo krutih. Vendar pa se bolj globoko zaveda zahrbtnosti usode kot katerikoli živeči politični voditelj. Njegovo življenje se je gibalo med velikimi vzponi in tragedijami, med katerimi izstopajo smrt prve žene in hčerke takoj po zmagi na volitvah v senat, nato pa se je moral soočiti še s smrtjo sina Beaua, ki je umrl v času, ko je bil Biden podpredsednik ZDA.
Med Bidnovo družino in zvestimi prijatelji že dolgo vlada prepričanje, da ni bil deležen vseh pohval, ki si jih zasluži za politično kariero, ki se je začela, ko je bil predsednik ZDA Richard Nixon. Tudi ko je leta 2020 na konvenciji brez tradicionalnega spuščanja balonov osvojil demokratsko nominacijo in je nato po življenjskem prizadevanju postal še predsednik države, ni bil deležen vseh fanfar zaradi zajezitvenih ukrepov epidemije covida-19.
Toda ljubezen, ki je je bil deležen Joe Biden v ponedeljek zvečer, bo spremenila način, kako se bo zgodovina spominjala njegove kariere. Ob vsaki demokratski konvenciji se bodo ob legendarnih trenutkih strankine preteklosti spomnili tudi njegovega govora.
In ko bodo dosežki, ki jih je ponosno razglašal v ponedeljek, zbledeli, se bodo Joeja Bidna še vedno spominjale generacije. Tako kot prvega predsednika Georgea Washingtona. Tako po tem, kako je zapustil položaj, kot po tem, kaj vse je naredil, ko ga je zasedal.
Avtor: Stephen Collinson/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje