Menu Item
Avstralski zvezni sodnik Anthony Kelly nas je naučil šolsko lekcijo o pravni državi in razveljavil nerazumljivo in nerazumno odločitev državnih organov, da zavrnejo vstop Novaku Đokoviću, ki je tja prišel, da bi osvojil deseto odprto prvenstvo Avstralije, 21. grand slam in uradno postal največji vseh časov (GOAT).
V resni pravni državi parlamentarne volitve za sodišče in pravo niso pomembne tako kot za avstralsko izvršno oblast, ki se je odločila Đokoviću zavrniti vizum tako, da je izkoristila jezo volilcev pred prihajajočimi splošnimi volitvami – po dveletni preizkušnji najstrožjih ukrepov je izčrpanim Avstralcem manjkala le še ena razvajena svetovna ikona in proticepilec. Vendar za sodišče in zakon namesto javnega mnenja, volitev, kampanj in anket o priljubljenosti obstajajo samo zakoni in odstavki.
In Novak Đoković je – ne glede na to, ali sta vam všeč on in sodnik Kelly ali ne – storil vse, kar je avstralska država od njega zahtevala, ne da bi kršil njene zakone, predpise in epidemiološke ukrepe. Potem ko mu je bilo jasno in nedvoumno pojasnjeno, da pogoji za zdravniško opravičilo pri obveznosti cepljenja v Avstraliji vključujejo tudi prebolelost covida-19, je Novak vlogi za izdajo vizuma priložil ustrezno overjeno potrdilo Inštituta za javno zdravje Srbije “Dr. Milan Jovanović Batut”, po katerem je bil pred štirimi tedni, 16. decembra 2021, pozitiven na virus SARS-CoV-2, in potrdilo istega inštituta, da je bil teden dni pozneje, 22. decembra, negativen na PCR-testu, zdrav in pripravljen za Avstralijo.
In pika. Dovolj za sodnika Kellyja.
S te strani sveta so bili navdušeni nad integriteto spoštovanega sodnika in avstralsko pravno državo. “Rad bi se zahvalil avstralskemu pravnemu sistemu in sodniku Kellyju, ki je primer obravnaval nevtralno,” je na novinarski konferenci dejal Novakov brat Đorđe, občudovanje je izrazil tudi Novakov oče Srđan in dodal, da je bil sodnik “fantastičen, da je spoštoval dejstva in presodil z edinim odlokom, ki ga je bilo mogoče sprejeti”. Gospod Anthony Kelly je tako čez noč – dobesedno čez noč – postal srbski narodni junak, saj je Novakovo sojenje trajalo od polnoči do jutra po srbskem času.
“Čast je čast, a vlast je vlast, ćud je ćud, a sud je sud, i sve po zakonu: tu su paragrafi, pa zagrabi, nek’ isto je i đavolu” – čast je čast, oblast je oblast, nrav je nrav, sodišče je sodišče, vse po zakonu: tukaj so odstavki, pa zagrabi, naj bo isto za hudiča … in Đokovića. Ko bi le bilo tako, da so tudi naši sodniki takšni, veličastno neodvisni tako od izvršne oblasti kot javnega mnenja, da grabijo po odstavkih, vse in samo po zakonu.
Ko bi le bilo tako? Če v Srbiji ni tako, je v tem besedilu, zato si za trenutek zamislimo, da je Srbija pravna država, kot je Avstralija, in da fantastični sodnik Anthony Kelly namesto na zveznem sodišču v Melbournu dela na prvostopenjskem sodišču v Beogradu. Tako Đokovićeva potrditev pozitivnega testa na koronavirus z dne 16. decembra ni prišla na njegovo mizo z zahtevo za avstralski vstopni vizum, temveč s policijsko kazensko prijavo in obtožnico državnega tožilstva zoper g. Novaka Đokovića a) po čl. 248 kazenskega zakonika – kaznivo dejanje zoper zdravje ljudi. Ali b) po 355. členu kazenskega zakonika – kaznivo dejanje zoper zakoniti promet, karkoli od tega.
“Sodnik je bil fantastičen, spoštoval je dejstva”? Tukaj je nekaj dejstev, ki jih je treba spoštovati.
Potrdilo o pozitivnem PCR-testu je Inštitut za javno zdravje Đokoviću izdal v četrtek, 16. decembra, ob 20.19, srbski teniški igralec pa se je naslednji dan, v petek, v svojem teniškem centru na Dorćolu – vedoč, da je okužen, srečal z desetinami fantov in punčk, udeleženci otroškega masters turnirja, ki poteka tam, se družil in fotografiral z otroki ter delil pokale in priznanja. Potem se je v soboto fotografiral z novinarji francoskega L’Equipa, ki so pripotovali v Beograd, da bi mu podelili nagrado za najboljšega športnika preteklega leta.
Ali je Novak Đoković, vedoč, da je pozitiven na koronavirus – namesto doma v samoizolaciji, kot desettisoče njegovih manj znanih sokrajanov – sodeloval na več družabnih dogodkih in zavestno ogrožal zdravje in življenja drugih udeležencev in njihovih družin ali pa je bila potrditev beograjskega Inštituta za javno zdravje preprosto ponarejena za namene Đokovićeve prošnje za avstralski vizum.
Tretjega preprosto ni. Včeraj sem ves dan iskal tretje pojasnilo in ga nisem našel.
Nisem bil len, segel sem po Kazenskem zakoniku Republike Srbije in zagrabil: 248. odstavek jasno in nedvoumno pravi, da “kdor ne ravna v skladu s predpisi, odločbami ali odredbami, ki določajo ukrepe za zatiranje ali preprečevanje epidemije, se ga kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let”, medtem ko 355. odstavek jasno in nedvoumno navaja, da se “tisti, ki ponaredi ali spremeni pravo potrdilo, da ga uporabi kot veljavno, ali lažno potrdilo uporabi kot pravo, kaznuje z do tremi leti zapora”.
Edina preostala tretja možnost bi lahko bila, da je Novak Đoković prejel potrdilo o pozitivnem testu z zamudo dva ali tri dni, a ne zajebavajmo se, saj je znano, da je sodnik Anthony Kelly zelo občutljiv na zajebavanje sodišča: tudi če bi verjeli v fantastično možnost, da srbski bog Novak Đoković dva dni ni bil obveščen, da je okužen s koronavirusom, bi to verjetno do danes javno povedal nekdo iz Đokovićeve odvetniške ekipe. Sploh po tem, ko ves svet že 22 dni govori o Đokovićevem kavlju 22 – ali je namerno širil okužbo ali ponaredil javno listino.
To bi navsezadnje razložil Đokovićev brat oziroma oče, ki je imel za to veliko priložnost na isti tiskovni konferenci, kjer so do onemoglosti občudovali čast in poštenost sodnika Kellyja. In na novinarsko vprašanje o Novakovem vedenju po 16. decembru so nenadoma vstali od mize, prekinili konferenco ter se namesto odgovora objeli in zapeli – “Jedna zemlja, jedan tim, ponosim se srcem svim, iz Srbije dolazim, nikada ne odlazim” oziroma v prevodu “Ena dežela, ena ekipa, srce zanjo mi utripa, iz Srbije prihajam, iz nje nikoli ne odhajam“.
Kako lahko prideš od nekod in nikoli ne odideš od tam? To vam pravim. Kavelj 22. Srbija.
Novak Đoković je ali zavestno ogrožal zdravje in življenja drugih ali pa je pridobil ponarejeno potrdilo o pozitivnem rezultatu testa. V obeh primerih je kazen, kot smo videli, enaka, tako da Đokoviću grozi tri leta zapora. Ali bi mu vsaj grozilo, kot ste razumeli do zdaj, če bi bila Srbija pravna država, kot je Avstralija, in če bi bil častni in pošteni gospod Anthony Kelly sodnik beograjskega prvostopenjskega sodišča. Kar je še vedno bolje, kot da je beograjski Anthony Kelly sodnik na zveznem sodišču v Avstraliji, kjer bi Novaku zaradi namernega širjenja koronavirusa lahko grozila dosmrtna zaporna kazen.
Ko se torej že poigravamo z idejo o tem: “ko bi le bilo”, si poskusimo predstavljati fantastično možnost, da je Srbija pravna država, kot je Avstralija, in da sodi svoji največji zvezdi vseh časov, ne glede na njen status in histerično javno mnenje. “Jer ćud je ćud, a sud je sud, i sve po zakonu: tu su paragrafi, pa zagrabi, nek’ isto je i đavolu” – ker nrav je nrav, sodišče je sodišče, vse po zakonu: tukaj so odstavki, pa zagrabi, naj bo isto za hudiča in Đokovića in vse manj znane državljane Srbije, ki so jih srbska sodišča obsodila za popolnoma isto dejanje in ki so, iz neznanega razloga, namesto v Avstraliji končali na ločenem oddelku zapora v Vršcu.
Če potrebujete pomoč pri domišljiji, vas bom spomnil na 38-letnega S. Z. iz Niša, prvega Srba, obsojenega zaradi kršitve obvezne samoizolacije, ki ga je prvostopenjsko sodišče v Dimitrovgradu obsodilo 19. marca lani na najvišjo kazen, tri leta zapora. Ali pa primer človeka, ki ga je drugostopenjsko sodišče v Beogradu pred štirimi tedni – ravno v tistih dneh, ko je Đoković prejel potrdilo o pozitivnem PCR-izvidu – obsodilo na tri leta in deset mesecev zapora zaradi ponarejanja PCR-testov.
Če si vam je še vedno težko vse to predstavljati, ne skrbite, ni kriva vaša domišljija, ampak Srbija. Država, iz katere se morda pride, a nikoli ne odide.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje