Menu Item
Miti in resnice o cepivih proti covidu: kakšni so dejansko stranski učinki? Je res, da cepiva povzročajo raka? Kaj drži in kaj ne drži? O tem v tokratni kolumni za N1 piše prof. dr. Alojz Ihan. Preberi več
Težko je verjeti očem, ko se na družbenih omrežjih ob novici o smrti zlasti mlajšega človeka pojavi kup komentarjev “cepljen”, “seveda, cepivo”, “sreča, da se nisem cepil” in podobno.
Namesto izraza pietete, ki edina pristoji ob novici o umrlem človeku, sploh če ga neposredno ne poznamo, komentatorji z grobo narcisistično gesto povozijo tragedijo umrlega in izpostavijo sebe: saj res, da je človek umrl, ampak dajmo raje govoriti o meni, o mojem (sicer s FB prekopiranem) domisleku, da cepivo ubija ljudi.
To je skoraj enako, kot da v komentar o pokojnikovi smrti nekdo nalepi svoj avtomobilski oglas: saj res, da je človek umrl, ampak jaz prodajam rabljen avto za ugodno ceno. Si predstavljate, da ima nekdo govor za pokojnikom in reče – resda smo se zbrali na pogrebu, ampak jaz bom raje govoril o sebi, imam neki projekt …
To jo popolno nespoštovanje do pokojnika. Namesto temeljnega solidarnostnega refleksa človeške pietete ob osebni tragediji pokojnika bi nekdo pozornost žalujočih raje izrabil za govorjenje o sebi, o svoji teoriji cepljenja. Kar je seveda patološki narcisizem. Narcisa ne zanima svet, kakršen je, ampak izključno svet v funkciji podpiranja njegove smrtno ranjene samozavesti in občutka lastne (manj)vrednosti.
Če izve za smrt mladega človeka, ne pomisli najprej na njegovo tragedijo, ampak najprej nase, kako bi to smrt lahko izkoristil, da bi potrdil svoj (negotov) občutek lastne vrednosti. Zato namesto sočutja do tragedije mladega človeka začne takoj na ves glas vsem kričati, da ima on prav. Kot da to koga zares briga!
Kako se je začelo cepljenje proti covidu-19?
Pandemija covida-19 je izbruhnila decembra 2019 v mestu Vuhan na Kitajskem. 10. januarja 2020 so bili iz Kitajske posredovani podatki o genetskem zaporedju virusa, kar je omogočilo takojšen razvoj diagnostičnih testov (PCR) in cepiv.
Prva okužba zunaj Kitajske je bila potrjena 13. januarja na Tajskem, nato so 21. januarja potrdili prvo okužbo v ZDA in 24. januarja v Franciji, 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izbruh novega koronavirusa razglasila za pandemijo, do takrat se je okužilo že 118.000 ljudi v 114 državah, skoraj 4.300 jih je umrlo.
Evropa je postala s covidom-19 najbolj prizadeto območje na svetu. Za zajezitev širjenja novega koronavirusa so marca v Evropi uvedli karanteno za 250 milijonov ljudi. Do 20. marca je Italija s 3.400 umrlimi zaradi covida-19 po številu žrtev prehitela Kitajsko.
Glede na potrebe po bliskovitem, še nikoli videnem razvoju cepiva so bila prva izbira vektorska cepiva iz Združenega kraljestva (Oxford /AstraZeneca), saj se je ta tehnologija že vrsto let široko uporabljala v veterini. Vendar nobeden od glavnih voditeljev tiste dobe, Donald Trump (ZDA) in Angela Merkel (Nemčija), ni bil pripravljen “posla desetletja” monopolno prepustiti muhastim Angležem.
Trumpovo geslo America first in zamere Merklove zaradi brexita so bili vzrok za nenavadno ameriško-nemško tehnološko koalicijo, v kateri sta se pojavili razvojni podjetji BioNTech in Moderna, ki sta se do tedaj ukvarjali z razvojem cepiv proti raku.
Operacija Warp Speed
Po posvetu s številnimi biotehnološkimi eksperti je zamisel o povsem novem tipu cepiva na obeh straneh Atlantika dobila zeleno luč in maja 2020 je administracija predsednika Trumpa vzpostavila Operacijo Warp Speed (OWS), javno-zasebno partnerstvo za pospešitev razvoja, proizvodnje in distribucije cepiv proti covidu-19.
Trumpova Operacija Warp Speed je bila ključna za razvoj in prevlado mRNK-cepiv proti covidu-19, saj je zagotovila več kot 18 milijard dolarjev za raziskave in proizvodnjo cepiv, ključna podjetja, kot sta Pfizer/BioNTech in Moderna, so prejela sredstva ali logistično podporo za pospešitev kliničnih preizkušanj in proizvodnje.
V koordinaciji z ameriško akcijo so maja 2020 na donatorski konferenci, ki jo je gostila Evropska komisija, zbrali 7,4 milijarde evrov za financiranje razvoja cepiva in zdravljenja covida-19. Posledica Operacije Warp Speed je bil še nikoli viden pospešek pri razvoju in registraciji cepiv proti covidu-19, ki so bila prvim prejemnikom na voljo še istega leta.
Novembra 2020 sta prva proizvajalca cepiv proti covidu-19, Pfizer/BioNTech in Moderna, objavila rezultate zaščitnega delovanja svojih mRNK-cepiv proti okužbi s povzročiteljem covida-19. V obeh primerih je cepljenje z okoli 95-odstotno učinkovitostjo zaščitilo ljudi pred tem, da bi klinično zboleli (prenašanje okužbe se ni testiralo).
Regulatorne agencije (FDA, EMA) so, ob tehtanju tveganja za potek pandemije brez dostopnih cepiv, na osnovi rezultatov registracijskih študij podelile začasna dovoljenja za uporabo – z obvezo za proizvajalce, da speljejo študije s standardnimi časi sledenja do konca in o vmesnih rezultatih sproti obveščajo agencije, da bi v primeru signalov za alarm preklicale dovoljenja za uporabo
14. decembra 2020 je v New Yorku medicinska sestra na intenzivnem oddelku Sandra Lindsay prejela prvo registrirano cepivo proti covidu-19 proizvajalca Pfizer/BioNTech.
Učinkovitost in nevarnosti cepiv proti covidu-19
Po podatkih študije, objavljene v reviji The Lancet Global Health (2024), je cepljenje proti covidu-19 preprečilo več kot 20 milijonov smrti v prvih dveh letih po uvedbi cepiv. Študija je temeljila na podatkih iz 185 držav in ocenila, da je cepljenje zmanjšalo globalno smrtnost za 63 odstotkov v letu 2021 in za 56 odstotkov v letu 2022.
Medtem ko so razvite države z visokimi stopnjami precepljenosti dosegle zmanjšanje smrtnosti za več kot 70 odstotkov, so revnejše države, v katerih je bila precepljenost nižja, poročale o manjšem vplivu cepljenja na smrtnost. Večja mednarodna metaanaliza, objavljena v reviji The Lancet Infectious Diseases (2024), je zajela podatke iz 63 študij, ki so vključevale več kot 10 milijonov cepljenih posameznikov.
Analiza je pokazala, da mRNK-cepiva (Pfizer/BioNTech in Moderna) zagotavljajo 85–90-odstotno učinkovitost pri preprečevanju hospitalizacij in smrti, tudi ob pojavu novih različic.
Zanimiva analiza IHME z washingtonske medicinske fakultete je izračunala breme covida-19 po vseh državah sveta. Breme izgubljenih let življenja ali let zdravega življenja (DALY) je bilo izrazito odvisno od BDP države – bogatejše so imele mnogo manjše žrtve kot revnejše. Med posameznimi državami so z najmanj človeških izgub Norveška, Kitajska, Japonska in Nova Zelandija, ki so na začetku z epidemiološkimi ukrepi učinkovito zadržale prenašanje okužb, takoj po uvedbi cepljenja pa učinkovito precepile prebivalstvo. Sledijo bogate države zahodne Evrope, Avstralija in Kanada.
Slovenija je v tretji kategoriji skupaj z nekaterimi vzhodnoevropskimi državami in ZDA, nato pa sledijo območja z najhujšimi posledicami pandemije – podsaharska Afrika, Rusija, velik del Južne Amerike in balkanske države – Makedonija, Bolgarija, Črna gora, Bosna in Hercegovina.
Opisana razporeditev se močno ujema z (ne)uspešnostjo cepljenja proti covidu-19. Značilno je, da se velike, a nepotrebne žrtve v državah z nizko precepljenostjo praviloma bagatelizirajo, zanikajo, hkrati je v teh državah najbolj utrjeno prepričanje o škodljivosti cepljenja. Vse to je v teh državah seveda slaba napoved za morebitne nove epidemije.
Neželeni učinki cepiv proti covidu-19
Podatki iz globalnih sistemov za spremljanje varnosti cepiv, kot sta VAERS (ZDA) in EudraVigilance (EU), kažejo, da so najpogostejši stranski učinki cepiv blažji in prehodni, kot so bolečina na mestu vboda, utrujenost, glavobol in zvišana telesna temperatura. Ti učinki so bili zaznani pri približno 20 do 30 odstotkih prejemnikov, kar je precej več kot pri običajnih (proteinskih) cepivih, kaže pa na močno vnetno dogajanje v tkivu, kamor vbrizgamo mRNK cepivo.
Miokarditis in perikarditis, povezana z mRNK-cepivi, sta bila najpogosteje opažena pri mlajših moških, starih med 16 in 30 let. Po podatkih študije, objavljene v Journal of the American Medical Association (JAMA) (2024), je bila pojavnost teh zapletov ocenjena na 10 do 20 primerov na milijon odmerkov, medtem ko je v začetnem obdobju cepljenja znana skandinavska študija na 23 milijonih cepljenih (JAMA Cardiol, 2022) med mlajšimi moškimi našla skoraj desetkrat toliko miokarditisa. Večina primerov je bila blaga in se je popolnoma pozdravila.
Študija Faksove in sod. (Vaccine 2024) na 99 milijonih cepljenih prav tako izpostavlja večjo pogostnost miokarditisa pri mlajših moških, a tudi pri njih je verjetnost miokarditisa znatno večja v primeru prebolevanja covida-19. Še bolj pa to velja splošno populacijo (ženske, starejše), kjer je verjetnost miokarditisa po covid-19 nekaj desetkrat večja kot po cepljenju.
Do leta 2024 ni bilo dokazov o pomembnih dolgoročnih zdravstvenih tveganjih (rak, avtoimunost, nevrodegenerativne bolezni), povezanih s cepljenjem proti covidu-19 z mNRK-cepivi.
Ali cepljenje z mRNK proti covidu povzroča raka?
Klinične študije o varnosti cepiv doslej niso pokazale, da bi bila mRNK-cepiva povezana s povečanim tveganjem za razvoj raka. Shrotri (2021), v Nature Reviews Immunology, ugotavlja, da cepiva proti covidu-19 nimajo znanstveno potrjenih povezav z rakom.
Sistematična analiza v reviji Frontiers in Oncology (2022) preučuje vpliv cepljenja na bolnike z rakom in ugotavlja, da mRNK-cepiva ne prispevajo k višjemu tveganju za raka, temveč izboljšujejo zaščito pri imunsko oslabljenih bolnikih.
Nekateri spletni viri navajajo teorijo o tako imenovanem „turbo raku“ – da naj bi cepljenje pospešilo rast rakavih celic. Turbo rak je sicer izraz, ki se uporablja v nekaterih neznanstvenih virih, kot je YouTube, za opis hitro rastočih ali agresivnih oblik raka, za katere naj bi bilo značilno nenavadno hitro napredovanje.
Zagovorniki te teorije trdijo, da mRNK-cepiva sprožijo ali pospešijo razvoj takšnih rakavih obolenj. Vendar pa ta izraz nima medicinske vrednosti, pravzaprav je enakovreden izmišljenim izrazom, kot je “čiščenje jeter”. Ti so brez medicinskega pomena in ravno zato omogočajo medijsko ali reklamno uporabo v javnosti.
Kakšna bo prihodnost mRNK-cepiv
Nenavadna zgodba z uvedbo mRNK-cepiv med pandemijo covida-19 je povzročila izjemen napredek te tehnologije, ki postaja ključni element razvoja sodobnih cepiv. mRNK-cepiva delujejo na osnovi vnosa genetskih informacij v celice, ki nato proizvajajo specifične beljakovine, te pa sprožijo imunski odziv.
Ta inovativni pristop je omogočil hitro prilagajanje na nove patogene in bistveno pospeši postopek razvoja cepiv. Med najpomembnejšimi mRNK-cepivi, ki so že registrirana ali so v fazi kliničnih študij, so cepiva proti covidu-19, gripi, RSV in drugim nalezljivim boleznim.
Cepiva proti gripi na osnovi mRNK so trenutno v kliničnih študijah. Tradicionalna cepiva proti gripi temeljijo na inaktiviranih virusih ali virusnih beljakovinah, vendar imajo omejeno učinkovitost zaradi hitrega spreminjanja virusnih sevov. mRNK-tehnologija omogoča hitrejše prilagoditve na sezonske spremembe virusov gripe, kar lahko poveča učinkovitost cepiv.
Podjetje Moderna je leta 2022 začelo klinična preizkušanja svojega eksperimentalnega mRNK-cepiva proti gripi (mRNA-1010), ki cilja na več različnih sevov virusa. Prve raziskave kažejo dobre rezultate, ki nakazujejo močan imunski odziv in dober varnostni profil. V kliničnih študijah so tudi kombinirana cepiva proti gripi in covid-19.
Respiratorni sincicijski virus (RSV) je pomemben vzrok za okužbe dihal pri dojenčkih, starejših odraslih in imunsko oslabljenih posameznikih. Razvoj mRNK-cepiv proti RSV je dosegel pomemben napredek.
Razvoj mRNK cepiv proti RSV je dosegel pomemben napredek. Podjetje Pfizer je razvilo eksperimentalno mRNK cepivo (RSVpreF), ki temelji na stabiliziranem predfuzijskem proteinu F virusa. To cepivo je v kliničnih študijah pokazalo obetavne rezultate, z visoko učinkovitostjo pri zaščiti pred okužbami. Podobno je podjetje Moderna razvilo svoje mRNK cepivo proti RSV (mRNA-1345), ki prav tako kaže dobre imunogene lastnosti in varnost in je že registrirano za uporabo v ZDA in EU.
mRNK-cepiva proti raku
Razvoj mRNK-cepiv proti raku temelji na personaliziranem pristopu, kjer se cepiva prilagodijo specifičnim mutacijam tumorjev posameznega bolnika. Podjetji BioNTech in Moderna trenutno preizkušata eksperimentalna cepiva proti različnim vrstam raka, vključno z melanomom, pljučnim rakom in rakom trebušne slinavke.
Eden od obetavnih primerov je cepivo BioNTecha (BNT111), ki je v fazi kliničnih študij za zdravljenje napredovalega melanoma. To cepivo cilja na več tumorsko specifičnih antigenov, kar sproži močan imunski odziv in zmanjšuje tveganje za ponovitev bolezni.
Pri pljučnem raku je podjetje Moderna razvilo eksperimentalno mRNK-cepivo (mRNA-4157), ki se uporablja v kombinaciji z imunoterapijo (kot je pembrolizumab). To cepivo je zasnovano za prepoznavanje specifičnih mutacij v tumorjih, kar omogoča ciljno aktivacijo imunskega sistema proti rakavim celicam. Prve klinične študije kažejo dobre rezultate, vključno z zmanjšanjem velikosti tumorjev in podaljšanjem preživetja.
Družbene posledice cepiva mRNK
Cepiva mRNK so nova tehnologija, ki bo sama po sebi pokazala svojo vrednost, svoj domet in morebitne stranpoti. Navijaštvo za ali proti je brez pomena, podobno kot je brez pomena navijati za ali proti umetni inteligenci. Čas bo pokazal svoje.
Družbeno bolj zanimive pa so okoliščine, v katerih je ta tehnologija doživela razmah – pandemija je spodbudila ogromne investicije držav (zlasti ZDA) v dve farmacevtski podjetji, ki sta si med tem praktično pridobili monopol (duopol) nad uporabo te izjemno obetavne tehnologije (patenti).
Podobno kot v informacijski tehnologiji, ki jo obvladuje samo nekaj največjih (Google, Apple, Microsoft …), so okoliščine ob uvedbi mRNK-tehnologije že na začetku vzpostavile dva proizvajalca, ki jima pri današnji ureditvi sveta dolgo nihče ne bo mogel konkurirati.
Razmišljanje o teh dimenzijah presega obzorje v prakso usmerjenega zdravnika, vsekakor pa bi bilo na mestu, da širša družba to čim prej zazna in se začne ukvarjati tudi s tovrstno problematiko.
***
Prof. dr. Alojz Ihan je dr. medicinskih znanosti in imunolog.
Zapis ne odraža nujno stališč uredništva.
POSEBNI VIDEO: Trump je dosegel stanje šoka
