Komentar Mete Roglič: Malo zmagovalcev in veliko poražencev ter en sam nauk volilnega dne

Osrednja ugotovitev včerajšnjih volitev je, da je slovensko volilno telo povsem polarizirano. To potrjujeta tako skoraj izenačena rezultata največje stranke na levem delu političnega prostora Gibanja Svoboda in največje stranke na desnici SDS kot tudi lijak, ki je nastal med njima in drugimi strankami, ter skoraj enak izid strank z levega in z desnega političnega pola.

Po preštetih 99,85 odstotka glasov je vendarle jasno, da je relativna zmagovalka volitev Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba. A bi v takšnem razpletu lažje kot odločitev za Goloba in priznanje njegovemu dosedanjemu premierskemu delu prepoznali glasovanje levosredinskih volilcev proti Janši in strah pred njegovo vrnitvijo na oblast. Ti namreč njegovega zadnjega vladanja niso pozabili. Niso pozabili nesmiselnih in nedoslednih covidnih ukrepov, kratenja svobode in obračunavanja z drugače mislečimi, škropljenja s solzivcem, zatiranja neodvisnih institucij in uničevanja javnih medijev …

Na takratno politiko so jih spomnile tudi nekatere Janševe tokratne predvolilne napovedi in ravnanja. Eno od njih je nedvomno napoved obračuna z nevladniki, ki niso po volji SDS. Prav tako ni skoparil z napadi na drugače misleče.

Končnico predvolilne kampanje je povsem zasenčila afera tajno snemanje. Na anonimni spletni strani anti-corruption2026 so se pojavili v tujini posneti pogovori z nekaterimi prepoznavnimi Slovenci. Ti naj bi razkrivali korupcijo, ki naj bi se razpasla pod dosedanjo vlado. Kot je ugotovila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova), naj bi za posnetki stalo in se nedopustno vmešalo v slovenske volitve izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube, njegovi vodilni predstavniki pa so se v zadnjih mesecih sestali z Janezom Janšo.

Prvak SDS sicer vseskozi zatrjuje, da on in njegova stranka teh prisluhov nista organizirala ali financirala, a se je pri pojasnjevanju srečanj z vodilnimi predstavniki Black Cuba vse bolj zapletal. Vtis, da se je Janša, ki sicer rad poudarja svojo osrednjo vlogo pri osamosvajanju naše države, pripravljen za vrnitev na oblast zateči po pomoč k tujim paraobveščevalnim službam, je postajal vse močnejši. Afera tajno snemanje, pri kateri morajo pristojni organi nedvomno preiskati tudi vsebino posnetkov, ki nakazujejo na morebitna koruptivna dejanja nekaterih politikov, je torej med volilci okrepila anti-janša refleks.

Golobova stranka je sicer, čeprav je dobila na tokratnih volitvah 12 poslanskih sedežev manj kot pred štirimi leti, z rezultatom lahko zadovoljna - nenazadnje je po nekaterih javnomnenjskih merjenjih na začetku leta 2024 strmoglavila na vsega deset odstotkov.

Poleg Svobode se lahko z izidom pohvali tudi stranka Resni.ca. Ta je s praznim in populističnim predvolilnim besedičenjem njenega predsednika Zorana Stevanovića, ki je bil v preteklosti dvakrat pravnomočno obsojen (obsodbi sta sicer iz njegove kazenske evidence že izbrisani), uspela dobiti pet poslanskih sedežev.

Ostale stranke so lahko nad tokratnim izplenom razočarane. Tudi Nova Slovenija. Stranka, ki jo vodi Jernej Vrtovec, je namreč na volitvah nastopila skupaj s stranko SLS in Fokusom Marka Lotriča, njihova skupna lista pa je kljub uvrstitvi na tretje mesto dobila zgolj enega poslanca več, kot jih je imela v sedanjem mandatu NSi.

Levici skupen nastop z Vesno ni prinesel boljšega izkupička, kot ga je zabeležila pred štirimi leti, Socialni demokrati pa so v primerjavi z letom 2022 en poslanski mandat izgubili in izenačili svoj najslabši rezultat izpred dvanajstih let.

Kot največja poraženca tokratnih volitev bi sicer lahko prepoznali Anžeta Logarja in Vladimirja Prebiliča. Logar se je namreč vztrajno prikazoval kot rešitelj, ki bo v politični prostor prinesel normalnost in širino, ter se celo predstavljal kot bodoči mandatar. A mu očitno niso verjeli ne desnosredinski in ne levosredinski volilci. Logarjeva napoved po porazu na predsedniških volitvah, da smo na začetku nečesa velikega, se je na tokratnih volitvah odrazila v šestih poslancih Demokratov in brez njegove uvrstitve v državni zbor.

Prav tako je svojo strankarsko pot velikopotezno zastavil Vladimir Prebilič. Zavrnil je povabilo Socialnih demokratov k skupnemu nastopu na volitvah, predsednike levosredinskih strank je pokroviteljsko povabil na pogovor o prihodnosti, kot pogoj za vstop v levosredinsko vlado je Gibanju Svoboda vnaprej svetoval zamenjavo njihovega predsednika … Na tokratnih volitvah pa je Prebilič s svojo stranko Prerod pristal precej pod parlamentarnim pragom.

Če lahko Robert Golob slavi relativno zmago Gibanja Svoboda, pa se nikakor ne more veseliti sestavljanja koalicije. Levosredinske stranke, torej Svoboda, SD in Levica, so namreč skupaj zbrale zgolj 40 poslanskih mandatov. Iz Golobovih prvih povolilnih izjav je sicer mogoče razbrati, da želi sestaviti široko koalicijo, iz katere je vnaprej izključil le Janševo SDS. A sta Nova Slovenija in stranka Anžeta Logarja v preteklih dneh že napovedali, da v Golobovo vlado ne bosta vstopili. Če bosta pri tej napovedi vztrajali, prvaku Svobode preostane zgolj možnost, da v vlado potegne Resnico Zorana Stevanovića. Vendar pa bi tudi v tem primeru koalicija štela zgolj 45 poslancev, Stevanović pa je že napovedal, da bo njegova cena za sodelovanje visoka – zanima ga vodenje notranjega, zunanjega in finančnega ministrstva.

Tako Janša ob vsem razočaranju zaradi sinočnjega poraza ne skriva želje, da Golobu ne bo uspelo sestaviti vlade, če bo do njenega oblikovanja prišlo, pa da bo nestabilna in bo kmalu razpadla.

V prihodnjih dneh, tednih in po vsej verjetnosti tudi mesecih se bo torej pokazalo, kolikšne so pogajalske sposobnosti Roberta Goloba in ali so stranke, ki v en glas poudarjajo, da je pred Slovenijo tudi zaradi mednarodnih razmer težko obdobje, sposobne preseči predvolilno obračunavanje in postavljanje za okope.