Še nobena podnebna konferenca doslej ni požela toliko medijske pozornosti, kot tokratna, že 26., ki poteka v Glasgowu na Škotskem. Posledice segrevanja podnebja so vse bolj vidne, vremenski pojavi vse bolj ekstremni. So visoka pričakovanja upravičena ali bo ponovno ostalo zgolj pri pompoznih govorih in odločnih napovedih? O tem danes v N1 STUDIO z novinarjem in kolumnistom N1 Boštjanom Videmškom ter predstavnikom gibanja Mladi za podnebno pravičnost Janom Štrukljem. Iz Glasgowa se nam oglaša tudi poročevalka N1 Ika Ferrer Gotić.
Z glavne lokacije vrha v Glasgowu se je oglasila naša sarajevska kolegica, novinarka N1 Ika Ferrer Gotić. “Pravkar se je končal vrh 120 svetovnih voditeljev, ki so zelo optimistični,” je povedala. “Toda na drugi strani, med protestniki, je vzdušje veliko bolj pesimistično.” Obljube smo slišali že leta 2015 v Parizu, zdaj časa za obljube ni več, so prepričani, in zahtevajo, da obljube zdaj uresničijo. “Greta Thunberg je napovedala, da bo tu v petek protestiralo več deset tisoč ljudi, ki zahtevajo ne le ukrepanje, ampak predvsem podnebno pravičnost.”
Ali imamo kakšen dober razlog, da verjamemo, da bo tokratna konferenca prelomna? “Bojim se, da smo prelomnico že prešli. Podnebna kriza je nepovratna,” je povedal Boštjan Videmšek, ki je prepričan, da do velikih sprememb v Glasgowu ne bo prišlo. “V najboljšem primeru se lahko trudimo usposobiti sebe in svet, da bomo v njem lahko živeli dlje.”
“Do kakšnega kvantnega skoka na konferenci ne more priti, saj so resnične spremembe možne le od spodaj navzgor. Voditelji razpravljajo o spremembah, ki jih pomagajo ustvarjati, ob tem pa marsikje demokracija prav zaradi njih razpada. Demokracija je ključna za spopad s podnebno krizo,” opozarja novinar in avtor knjige Plan B, ki govori o skupnostih, ki so se samoiniciativno lotile spopada s podnebno krizo in so pri tem uspešne.
(Ne)udeležba velikih onesnaževalk ni ključna
Videmšek pravi, da ne smemo obsojati predstavnikov držav, ki v Glasgow niso prišli v živo, saj sama prisotnost ne pomeni prav nič. “Podnebna kriza v mednarodni politiki ni ena od petih najpomembnejših tem in to je smrtna obsodba človeštva,” je prepričan Videmšek.
Solidarnost z državami v razvoju je pri reševanju podnebne krize zelo pomembna, je povedal Jan Štrukelj, predstavnik gibanja Mladi za podnebno pravičnost. “Naravo in okolje smo uničili mi, zato je nepravično, da bi zdaj države svetovnega Juga omejevali pri razvoju in pričakovali da bomo vsi prispevali enako.”
Ob tem opozarja tudi na dvoličnost (samooklicanih) držav prvega sveta. “V Avstraliji se sprašujejo, zakaj bi se udeleževali podnebnih konferenc, če na njih ni Rusije, Kitajske in drugih velikih onesnaževalk. Avstraliji je v zadnjih 15 letih uspelo zelo znižati izpuste na prebivalca, za 20 odstotkov. Toda to so storili tako, da so izvozili svojo industrijo na Kitajsko, v države južne Azije in Afriko, ki se ne držijo zavez.”
Predsednik slovenske vlade Janez Janša, ki je še lani razlog za podnebne spremembe pripisal sončevemu, in ne (le) človeškemu delovanju, je na COP26 eden od tistih, ki predstavlja stališča EU. Da je to sporno, pravi Štrukelj, in dodaja, da je Slovenija ena od treh držav Evropske unije, ki še ni določila datuma, ko se bo odpovedala premogu.
“V Evropi se je začela industrijska revolucija, zato ima Evropa največjo odgovornost za rešitve,” sta prepričana sogovornika. Videmšek v tem vidi tudi priložnost za rast evropske diplomacije. Ne strinjata se z glavno slovensko pogajalko Tino Kobilšek, ki pravi, da so cilji EU in s tem tudi Slovenije dovolj ambiciozni.
“Potrebujemo globalno koalicijo za spopad s podnebno krizo,” opozarja Videmšek. “Nimamo resnega delujočega mednarodnega telesa, aktivne OZN, ki bi z zakonodajo in tudi sankcijami lahko zagotovila izvajanje ukrepov. Za ublažitev podnebne krize potrebujemo spremembo socialne in ekonomske paradigme.”
Britanski avtor številnih dokumentarnih filmov o stanju našega planeta, sir David Attenborough, je v Glasgowu nagovoril svetovne voditelje. “Mi, ki danes živimo, bomo skupaj s prihajajočimi generacijami gledali to konferenco in se spraševali o naslednjem: so kot rezultat tukajšnjih zavez številke nehale rasti in začele upadati? Obstajajo vsi razlogi, da verjamemo, da je odgovor lahko pritrdilen. Če smo, kadar delamo vsak zase, sila, ki je dovolj močna, da destabilizira naš planet, zagotovo smo lahko tudi skupaj dovolj močna sila, da ga rešimo. V svojem življenju sem bil priča groznemu propadu. V vašem ste lahko in bi morali biti priča čudovitemu okrevanju. To globoko upanje, dame in gospodje, delegati, ekselence, je razlog, zakaj se svet obrača na vas, in zakaj ste tukaj. Hvala.”
Posnetek navdihujočega govora si lahko ogledate tu:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!