Odločitev Roberta Goloba, da na javno tribuno povabi tudi pravnika Anžeta Erbežnika, je vzbudila precejšnje začudenje. Erbežnik je namreč kot državni sekretar na pravosodnem ministrstvu odločno zagovarjal vladno odločitev, da razveljavi postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, v katerem je državnotožilski svet izbral premierju Janši neljuba kandidata.
Ko je nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob v sredini decembra v Ljubljani nastopil na prvi javni tribuni gibanja Bodi sprememba pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami, je bil do politike sedanje vlade izjemno oster. Med drugim je dejal, da se srečuje z ogromno ljudmi, tako s tistimi, ki imajo leve vrednote, kot s tistimi, ki živijo desne vrednote, da pa oboji pošteno in trdo delajo in si želijo povrnitev v normalo. Vendar politika sedanje vlade ni zrela desničarska politika, pač pa fašizem, je dodal. In napovedal: “To bomo rešili.”
Na drugo javno tribuno v Mariboru je Golob želel povabiti tudi koga, ki živi desne vrednote. Vabilo so naslovili na krščanskega demokrata Lojzeta Peterleta, vendar je ta udeležbo zavrnil. Ker pa so kot eno osrednjih vrednot, ki je pod aktualno vlado na udaru, navzoči že na prvi in tudi na drugi javni tribuni navajali pravno državo in vladavino prva, je več naših sogovornikov iz levosredinskih opozicijskih strank, s katerimi bi utegnil Golob sodelovati po morebitnem vstopu na strankarsko prizorišče, pa tudi iz civilne družbe, presenetilo, da je v Mariboru Golob gostil tudi pravnika Anžeta Erbežnika.
Kdo je Anže Erbežnik
Erbežnik naj bi namreč po besedah naših virov iz vladnih vrst in z ministrstva za pravosodje na položaj državnega sekretarja na pravosodnem resorju lani poleti prišel z žegnom premierja Janeza Janše, ki naj bi načrtoval, da bo Erbežnik izpeljal nekatere projekte po željah največje vladne stranke.
Po teh navedbah se je Erbežnik v sicer kratkem delovanju na državnosekretarskem mestu – njegovemu odstopu po vsega nekaj tednih naj bi botrovalo zlasti nezadovoljstvo, ker mu minister Marjan Dikaučič ni prepustil odločilne vloge v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU – posvečal predvsem zagovarjanju odločitev, s katerimi je vlada utemeljevala neimenovanje premierju Janši neljubih tožilcev Mateja Oštirja in Tanje Frank Eler na položaj evropskih delegiranih tožilcev.
Gre za ravnanje vlade, ki je tako doma kot v tujini dvignilo veliko prahu in ga Janševi kritiki izpostavljajo kot enega najbolj nazornih pokazateljev spodjedanja vladavine prava pod sedanjo oblastjo. Po besedah naših virov naj bi Erbežnik celo spisal tekst, kako bi lahko Slovenija izstopila iz evropskega javnega tožilstva.
Na vprašanje, zakaj je kljub tem dejstvom Golob povabil Erbežnika, je nekdanji predsednik uprave Gen-I odgovoril kratko: “Lepo vabljeni na tribuno, kjer lahko o vsem tem povprašate g. Erbežnika.”
Tudi njega smo poklicali. Na vprašanje o njegovi vlogi pri pravnem tolmačenju neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije je dejal, da se sam strokovno in resno ukvarja s pravom EU na znanstveni ravni. “Če vas res zanima moje mnenje o pravnih temah na področju EU, se lahko dogovorite z mano za resen intervju. Na namigovanja pa ne bom odgovarjal,” je dodal. Poudaril je še, da se vseskozi bori za pravno državo in za človekove pravice. Kasneje nam je poslal tudi dva svoja teksta, v katerih analizira pravna vprašanja v zvezi z evropskim javnim tožilstvom. A se v njih ukvarja, kot navaja, s prezrtimi pravnimi vprašanji v zvezi z evropskim javnim tožilstvom in sodelovanjem Slovenije pri tem. Konkretni razpis, ki se mu je posvečal kot državni sekretar, ni predmet teh tekstov.
Kaj vse je pisal Erbežnik
Da ne gre za namigovanja, kot pravi Erbežnik, kažejo dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu N1. Iz njih je razvidno, da je prav Erbežnik pripravil možne opcije, kdaj oziroma kako se lotiti novega razpisa. Prav tako je bil avtor osnutka odgovora ministra Dikaučiča na zaskrbljeno povpraševanje evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa glede nepredlaganja evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije. V osnutku je takratni državni sekretar utemeljeval vladno odločitev, da razveljavi prvi izbirni postopek, in izpostavil nujnost hitrega novega postopka, ki ga je začelo pravosodno ministrstvo.
Kako aktivna je bila Erbežnikova vloga, pa dokazuje tudi odgovor, ki ga je spisal na novinarsko vprašanje julija lani. Novinarja Dnevnika je zanimalo, kako bo postopalo pravosodno ministrstvo, če državnotožilski svet, ki je nov poziv h kandidaturi za evropska delegirana tožilca ocenil kot nezakonitega, na novo prijavljenih kandidatov ne bo obravnaval. Erbežnik je med drugim zapisal, da je bil prvi postopek za imenovanje dveh delegiranih tožilcev neuspešen, saj da zakon zahteva listo treh kandidatov za posamično mesto. “Glede objavljenega novega javnega poziva ni pravnega razloga ali zadržka, da se ne bi izvedel,” je poudaril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje