Ruski predsednik Vladimir Putin je v nedeljo ukazal povečanje pripravljenosti ruskih jedrskih sil. Jih je pripravljen tudi uporabiti?

“Zahodne države ne sprejemajo zgolj sovražnih ukrepov proti naši državi na ekonomskem področju, najvišji predstavniki vodilnih članic zveze Nato dajejo agresivne izjave v zvezi z našo državo,” je Vladimir Putin opravičeval svojo odločitev, da zviša stopnjo pripravljenosti “odvračalnih jedrskih sil”. Je šlo zgolj za taktično grožnjo za povečanje pritiska pred začetkom pogajanj z Ukrajino, kot je v odzivu dejal ukrajinski zunanji minister Dimitri Kuleba?

Ne gre pozabiti, da je ruski predsednik že ob začetku napada na Ukrajino zagrozil vsakomur, ki bi se vmešal: “Kdorkoli nas bo poskušal ovirati ali groziti naši državi ali našim ljudem, mora vedeti, da bo ruski odziv takojšen in bo prinesel posledice, kakršnih v zgodovini še ni izkusil.” V istem govoru je tudi poudaril, da je Rusija “ena od najmočnejših svetovnih jedrskih sil in ima določene prednosti pri nekaterih novejših vrstah orožja”.

Poleg tega je v Belorusiji včeraj potekal referendum, na katerem naj bi se volilci, vsaj glede na uradno razglašene rezultate, v 65 odstotkih izrekli ZA odpravo statusa nejedrske države, kar naj bi Rusiji omogočilo namestitev jedrskega orožja na belorusko ozemlje. Skupne vojaške vaje Rusije in Belorusije, ki so bile uvod v vojaško posredovanje v Ukrajini, pa so vključevale tudi izstrelitev balistične rakete, sposobne nositi jedrsko konico (na naslovni fotografiji).

V jedrskem spopadu ni mogoče zmagati, a se nanj vseeno intenzivno pripravljajo …

Predstavniki zahodnih držav so v svojih odzivih na Putinovo najnovejšo grožnjo ostali mirni in previdni, nihče pa si ni upal zgolj zamahniti z roko. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je dejala, da si “Putin spet izmišlja grožnje, da bi upravičil nadaljnjo agresijo”. Britanski premier Boris Johnson je izjavil, da gre za poskus odvrnitve pozornosti od neuspešne invazije na Ukrajino. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je Putinove besede označil za nevarno retoriko in neodgovorno ravnanje. Za zdaj nobena od zahodnih jedrskih sil ni sledila Rusiji in razglasila povečanja pripravljenosti svojih jedrskih sil.

Še januarja letos so predstavniki petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov in hkrati jedrskih sil – ZDA, Kitajske, Združenega kraljestva, Francije in Rusije – v skupni izjavi zatrdili, da je “preprečevanje vojne med jedrskimi državami njihova vrhovna prioriteta”. Po zgledu sporazuma med ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom in vodjo Sovjetske zveze Mihailom Gorbačovom iz leta 1985 so še poudarili, da “v jedrski vojni ni mogoče zmagati, zato se ne sme nikoli začeti”.

Direktorica Mednarodne kampanje za prepoved jedrskega orožja Beatrice Fihn je sicer v odzivu na to izjavo na Twitterju uporabila znameniti “bla, bla” podnebne aktivistke Grete Thunberg. “Napisali so lepo izjavo, dejansko pa počnejo ravno nasprotno. Spet so v jedrski oboroževalni tekmi, milijarde porabljajo za posodabljanje oborožitve in so neprestano pripravljeni začeti jedrsko vojno,” je izpostavila razkorak med besedami in dejanji.

“Rusi bodo šli v nebesa”

Predsednik Putin je sicer s svojimi izjavami glede morebitnega jedrskega spopada že v preteklosti sprožil kar nekaj dvignjenih obrvi. Leta 2018 je denimo nastopil pred udeleženci Valdaiskega kluba, nekakšne ruske različice Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Po njegovih takratnih besedah ruska vojaška doktrina uporabo jedrskega orožja omogoča zgolj kot povračilo za napad, nikoli pa ne bi napadla prva. Bi pa se v tem primeru zgodilo medsebojno uničenje. “Rusi bi kot mučeniki šli v nebesa, naši nasprotniki pa bi samo crknili, ker se ne bi imela časa pokesati,” je sklenil Putin.

“Že takrat so se ljudje zdrznili in se spraševali, ali se mu je zmešalo,” nam je prejšnji teden v pogovoru dejala profesorica mednarodnih odnosov z Univerze HSE v Sankt Peterburgu Vera Ageeva.

Kot je v reviji New Yorker takrat opozorila poznavalka ruske politike Masha Gessen, se je sicer Putin v svojem nastopu gladko zlagal, saj aktualna ruska vojaška doktrina nikakor ne predvideva zgolj povračilnega jedrskega napada.

27. člen Vojaške doktrine Ruske federacije iz leta 2014 namreč navaja: “Ruska federacija si pridržuje pravico do uporabe jedrskega orožja kot odziv na napad nanjo ali njene zaveznike, bodisi z jedrskim ali drugim orožjem za množično uničevanje, kot tudi v primeru uporabe konvencionalnega orožja, če je ogrožen obstoj države.” Glavno vprašanje v tem primeru je, ali je Putin v svoji glavi še sposoben ločevati med obstojem države in obstojem njegovega režima, ki bi lahko bil ob nadaljnji mednarodni izolaciji Rusije in neuspešni invaziji na Ukrajino vse bolj ogrožen. “Dlje kot ostaja na oblasti, manj razsoden postaja,” je o Putinu dejala Vera Ageeva.

Izraz “nikoli ne bi” za Putina ne velja

BBC-jev dopisnik iz Moskve Steve Rosenberg je v odzivu na Putinovo nedeljsko jedrsko zaostritev svoj članek začel z osebno izpovedjo: “Kolikokrat sem si že mislil: ‘Tega Putin ne bi nikoli naredil.’ Potem pa naredi točno to.” Mislil si je, da Putin nikoli ne bi priključil Krima Rusiji. Pa ga je. Mislil si je, da ne bi nikoli začel vojne v Donbasu. Pa jo je. In mislil si je, da ne bi nikoli sprožil popolne invazije na Ukrajino. Pa jo je. “Sklenil sem, da izraz ‘nikoli ne bi’ za Vladimirja Putina ne velja.”

Leta 2019 so strokovnjaki z ameriške Univerze Princeton izvedli simulacijo jedrskega spopada (v spodnjem videu), ki se začne z enim samim ruskim jedrskim izstrelkom in hitro eskalira z vzajemnimi napadi na vojaške baze, nato pa na večja mesta. Samo v prvih nekaj urah umre 91,5 milijona ljudi.