Pitje alkohola je močno vpeto v slovensko družbo. Je del proslavljanj, poslavljanj, druženj. Pa tudi glasbe. Pitje alkohola normalizira ali poveličuje vsaka tretja slovenska pesem. In alkoholne pijače se iz druženj prelijejo na ceste, kjer ubijajo. Bo ničelna toleranca do alkohola med vožnjo pomagala?
Alkohol nas spremlja od rojstva. “Dobil sem otroka, odpri steklenico!” Z nami je, ko kot otroci ob ‘tradicionalni’ slovenski pesmi Kolikor kaplc’ tolko let pihamo svečke na rojstnodnevni torti. Ko maturiramo. Diplomiramo. Se poročimo. Na druženjih. Vsaki zabavi.
Če nam kozarec alkoholne pijače slučajno ne diši, pa pozivi: “Zakaj ne piješ? En kozarček, no … Enega pa že lahko.” A če kasneje sedemo za volan, lahko en sam kozarček vodi v smrt.
V prazničnih mesecih, kot je veseli december, je vožnja pod vplivom alkohola še pogostejša, ugotavljajo na Generalni policijski upravi. Da bi bilo opitih voznikov vse manj, je vlada v torek sprejela resolucijo, s katero bo do leta 2030 uvedla ničelno toleranco do alkohola v prometu. Pa je to dovolj?
Razlog za vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom je alkohol in četrtino teh povzročijo mladi med 18. in 29. letom starosti. Mladi so edina skupina, ki na področju trezne vožnje dela spremembe.
Alkohol ni problem le za volanom
Opitost za volanom je le odraz širšega družbenega stanja, so na strokovnem pogovoru ob začetku sedme sezone iniciative Heroji furajo v pižamah poudarili sodelujoči. In alkohol je, kot že omenjeno, velik del slovenske družbe.
To se odraža tudi v slovenski glasbi. Izsledki raziskave agencije Luna \TBWA, ki že od začetka podpira iniciativo Zavoda Vozim, kažejo, da vsaka tretja slovenska pesem normalizira pitje alkoholnih pijač, je povedala kreativna direktorica Medeja Kraševec Žnidarec. Med analizo 400 pesmi so namreč ugotovili, da jih o alkoholu v pozitivni luči govori 109.
Med žanri, ki opitost občasno celo poveličujejo, je najpogosteje narodnozabavna (turbofolk) in popularna glasba, je dodal v. d. odgovornega urednika glasbenega in razvedrilnega programa na RTV Slovenija Matej Jevnišek.
Policisti na cestah s preizkusi alkoholiziranosti letno najdejo od 10.000 do 13.000 tisoč oseb, ki ne bi smele sesti za volan, je povedal vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun. Pijani vozniki letno v Sloveniji povzročijo več kot 1.500 nesreč. Pijani vozniki so pogosteje vpleteni v prometne nesreče s hujšimi poškodbami in smrtnim izidom.
A besedila in melodije ne prevzemajo le vrednot družbe, ampak jih tudi predajajo naprej. S poslušanjem glasbe, ki normalizira pitje alkohola, se tako tradicija (lažje) nadaljuje, meni komunikolog s Fakultete za družbene vede Peter Stanković. “Pomemben del slovenske kulture je nezmožnost zabave brez alkohola,” je tudi poudaril.
Možna vzroka za (prekomerno) pitje alkohola v Sloveniji pa bi bila lahko dva, pravi. Prvi je, da smo Slovenci kot narod precej zaprti, beseda pa steče šele po kozarčku ali dveh. Z alkoholom tako poskušamo preskočiti meje, ki jih postavlja naš nacionalni karakter. Drugi razlog bi lahko tičal v poveličevanju alkohola, ki pa se ne pojavlja samo v glasbi, ampak tudi filmih in splošnem pogovoru v družbi. “Vprašanje pa je, kako to spremeniti. Ne gre za eno enačbo, kjer nekaj vzameš ven, vse drugo pa ostane nespremenjeno.”
Na vseprisotnost alkohola je opozorila tudi generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko in predstavila nekaj statističnih podatkov. Med drugim dejstvo, da vsak dan zaradi dogodkov ali bolezni, povezanih z alkoholom, umreta dve osebi. S pitjem alkohola pa je povezanih kar 60 bolezenskih stanj.
Uživanje alkohola med Slovenci se začne že v zgodnjih letih. Po podatkih raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje je alkohol do dopolnjenega 11. leta starosti poskusila petina otrok, do dopolnjenega 13. leta starosti pa polovica. Porast pitja je v zadnjih letih opazen predvsem pri dekletih in ženskah. Slovenec v enem letu povprečno popije 10 litrov alkohola.
Slovenci smo po pitju alkoholnih pijač celo na vrhu svetovne in evropske lestvice. Na prvi zasedamo šesto mesto, na drugi pa tretje. Povprečen Slovenec letno zaužije 10 litrov alkohola, je tudi izpostavila Marinko.
“So večji problemi, ki jih je treba urediti pred resolucijo”
Da samo resolucija, s katero želi vlada prepovedati alkohol na cestah, zato ne bo pomagala, je prepričan direktor Zavoda Vozim David Razboršek. “Resolucijo kot neprofitna organizacija absolutno podpiramo, a imamo večje probleme, ki jih je treba urediti pred resolucijo,” je dejal.
Meni, da trenutne kazni niso dovolj stroge, in da bi strožja kazenska zakonodaja lahko v krajšem časovnem roku zmanjšala število pijanih v prometu. Poleg strožjih kazni je omenil tudi alkoholne ključavnice in pridržanje oseb, ki se za volan usedejo pijane.
Pridržanje voznikov, ki so vozili s previsoko vsebnostjo alkohola v litru izdihanega zraka, smo sicer v preteklosti že imeli, je med pogovorom spomnil Kapun in dodal, da je imel ukrep velik učinek, saj je bilo voznikom, ki so morali iti v zapor, nerodno. “Če bi mogoče zdržali še kakšno leto …” je razmišljal. Opozoril pa tudi, da pridržanje ne sme biti kazen, da gre za ukrep, s katerim nevarnega voznika čim prej odstranijo s ceste. Letno pridržijo od 500 do 600 oseb.
Je pa tudi dodal, da so trenutne kazni vseeno stroge, saj močno pijanim voznikom lahko odvzamejo vozniško dovoljenje, v primeru, da nimajo veljavnega vozniškega dovoljenja, pa tudi osebni avtomobil.
Z začetkom sedme sezone projekta Heroji furajo v pižamah na Zavodu Vozim nadaljujejo z akcijami za zmanjševanje voženj pod vplivom alkohola. Z iniciativo nagovarjajo predvsem mlade, obenem pa starše pozivajo, naj, četudi sredi noči in v pižami, poskrbijo za varen prevoz svojih otrok domov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje