1.500 novih državnih stanovanj: kje in kdaj jih bodo zgradili?

Stanovanjski sklad RS (SSRS) je v času izvajanja resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 zagotovil 4.870 stanovanj, še 1.780 jih je v gradnji ali v načrtu. Ob izhodiščnih 3.400 stanovanjih v letu 2015 bi tako lahko celo nekoliko presegli ciljnih 10.000 stanovanj do leta 2025. A še ni zagotovljenega financiranja, pravi direktor SSRS.

SSRS je v tem obdobju z lastnimi investicijami zagotovil 1.343 stanovanjskih enot v vrednosti okoli 201 milijon evrov. S sofinanciranjem občin in lokalnih skladov je nastalo 1.062 stanovanj, pri čemer je sklad zagotovil 54,3 milijona evrov. Na trgu je kupil 412 stanovanj za skupno okoli 41 milijonov evrov, še 2.054 jih je pridobil z nakupom družbe Spekter, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor SSRS Črtomir Remec, ki je vodenje sklada prevzel leta 2015.

Še dodatnih 1.784 stanovanj je v načrtu, za kar bi predvidoma potrebovali 350 milijonov evrov. V letu 2015 je imel sklad 3.429 stanovanj.

“Naš cilj je bil, da bomo z vsemi aktivnostmi sklada do konca izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa zagotovili 10.000 javnih najemnih stanovanj. In če to seštejete, vidite, da bi skupaj z vsemi stanovanji v gradnji in pripravi lahko ta cilj minimalno celo presegli, pogoj za to pa so izdatna finančna sredstva, ki bi morala biti zagotovljena tako z dokapitalizacijo sklada kot tudi s krediti,” je dejal Remec. Glede na trenutno stanje namenskega premoženja SSRS je njegova kreditna sposobnost do 120 milijonov evrov. “Vse to je torej izvedljivo, pogoj pa je, da tudi politika pohiti,” je dodal.

Kje se trenutno gradijo stanovanja

Sklad trenutno gradi oziroma se pripravlja na gradnjo 1.500 stanovanj po državi. Največja projekta sta Novo Pobrežje v Mariboru, kjer je predvidenih 431 stanovanj in Glince v ljubljanskem Podutiku, kjer je v načrtu 378 stanovanj. Sledijo projekti Ob Savi v Kranju (271 stanovanj), Podbreznik v Novem mestu (103), Nova Dolinska v Kopru (91), Soseska Lukovica v Lukovici (890), Ob Kobiljskem potoku v Lendavi (76) in Partizan na Jesenicah (46).

Projekti so v različnih fazah. Gradnja se zaključuje v Kopru, kjer pridobivajo uporabno dovoljenje, in v Novem mestu. V obeh primerih je šlo za sofinanciranje občinskih skladov v polovičnem deležu. Za projekte Lukovica, Lendava in Jesenice izbirajo ali bodo izbirali projektante in izvajalce, projekt v Kranju se projektira, prav tako je v projektiranju projekt v Mariboru.

Za Novo Pobrežje sicer še ni zagotovljenih sredstev, pri Glincah je za 60 stanovanj zagotovljen kredit Razvojne banke Sveta Evrope (CEB), za ostala tudi še ni finančnih sredstev, je povedal Remec.

Neprofitna najemnina ne omogoča gradnjo novih stanovanj

Za stanovanja, ki bodo zgrajena s krediti CEB in sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, bo sklad zaračunaval neprofitno najemnino. Kot so minuli teden pojasnili na skladu, je od skupno okoli 5.100 stanovanj okoli 2.100 stanovanj v tržnem najemu, zanj sklad zaračunava stroškovno najemnino, ostala so oddana za neprofitno najemnino.

Remec opozarja, da je ta prenizka – v Ljubljani je denimo za polovico nižja od stroškovne – in ne omogoča gradnje novih stanovanj. “Ministrstvo za solidarno prihodnost si prizadeva, da bi dolgoročno zagotovilo, da bi bile vse najemnine neprofitne. Pri tem je velika nevarnost, da se vse skupaj tudi ustavi, saj neprofitne najemnine ne pokrivajo realnih stroškov gradnje,” je opozoril.

Remec o ovadbi: “Poslujemo skrajno transparentno in zakonito”

Glede domnevne kazenske ovadbe, ki naj bi bila proti njemu vložena zaradi zaračunavanja stroškovne najemnine, je dejal, da z njo ni seznanjen. Praksa zaračunavanja stroškovne najemnine je bila uveljavljena že nekaj let prej, preden je prevzel vodenje sklada, sam je ob pomislekih vedno zahteval pravno mnenje, je dejal in dodal, da je poslovanje sklada temeljito pregledalo računsko sodišče in ni podalo niti enega priporočila. “To dokazuje, da poslujemo skrajno transparentno in zakonito,” je poudaril Remec.

Država je lani SSRS dokapitalizirala za 25 milijonov evrov. Tudi letos naj bi sklad dobil 25 milijonov evrov in, če bo to porabil, še 25 milijonov evrov. Kot so STA danes povedali na ministrstvu za solidarno prihodnost, je v proračunu zagotovljenih 25,5 milijona evrov za namene dokapitalizacije SSRS. “S temi sredstvi bo sklad oblikoval program sofinanciranja, iz katerega bodo sredstva prejeli lokalni skladi in občine. Sredstva skladu še niso bila namenjena, saj se še išče rešitev, ki bi omogočila podeljevanje teh sredstev lokalnim akterjem po čim bolj ugodnih pogojih,” so navedli.

Da bi se lahko začelo graditi 5.000 stanovanj, bi po njegovih besedah letos potrebovali 50 milijonov, prihodnje leto 75 milijonov in leta 2026 100 milijonov evrov. Da bi lahko po letu 2026 letno začeli graditi 3.000 stanovanj, bi moralo biti 100 milijonov evrov letno stalnica, poleg tega bi bili potrebni še lastni viri občin, mestnih skladov, morda družbe DSU ali pridobitev institucionalnih investitorjev po principu omejenega dobička. Slednje je ob sedanjih stroških gradnje sicer nerealno, pravi Remec.