Menu Item
V bližini jedrske elektrarne v Krškem bomo zgradili odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Državna agencija za radioaktivne odpadke je v razpisu ocenila, da je vrednost tega projekta dobrih 40 milijonov evrov. Edini ponudnik, ki je prešel v zadnjo fazo izbirnega postopka, pa bi odlagališče zgradil za več kot 100 milijonov več. Pojasnjujemo, kaj bomo gradili in kdo so ključni igralci v zgodbi, ki razburja javnost.
Kje nastajajo radioaktivni odpadki?
Radioaktivni odpadki nastajajo pri proizvodnji jedrske energije, pa tudi v medicini in industriji. Največ, kar 90 odstotkov teh odpadkov v Sloveniji nastane v jedrski elektrarni v Krškem (NEK). Manjši delež nastane v medicini, na primer pri zdravljenju raka z obsevanjem, v industriji (različne naprave, na primer za preiskave materialov) ter pri znanstvenih raziskavah, kakršne izvajajo v raziskovalnem reaktorju Instituta Jožef Stefan (IJS). Ločimo nizko-, srednje- in visokoradioaktivne odpadke.
Kje trenutno skladiščimo radioaktivne odpadke?
Visokoradioaktivni odpadki poleg močnega sevanja oddajajo tudi veliko toplote in lahko ostanejo radioaktivni več kot 10.000 let. Ti odpadki so najbolj radioaktivni, a jih je malo. V Sloveniji jih nastane okrog 5 gramov na prebivalca na leto. Gre predvsem za izrabljeno jedrsko gorivo, ki ga skladiščijo znotraj krške nuklearke.
Več pa nastane nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), okrog 20 gramov na prebivalca Slovenije letno. To so kontaminirana delovna oblačila, orodje, filtri, krpe, vse, kar je v uporabi v radiološko onesnaženih prostorih. Letno nastane v NEK približno 30 kubičnih metrov tovrstnih odpadkov in vsi, ki so nastali od začetka obratovanja nuklearke leta 1981, so v skladu z mednarodnimi standardi shranjeni v začasnem skladišču v elektrarni.
Manjši delež NSRAO, okrog 10 odstotkov, pa nastane v medicini, industriji in znanosti. Te odpadke trenutno skladiščijo pri znanstvenem reaktorju IJS v Brinjah pri Ljubljani.
Za nizko in srednjeradioaktivne odpadke bomo zgradili novo skladišče, ki bo na Vrbini, v neposredni bližini jedrske elektrarne Krško. Zakaj ga potrebujemo?
Skladišče znotraj nuklearke je bilo najprej mišljeno zgolj za pet let, nato so ga širili in posodabljali. A že dlje časa se vsi pristojni strinjajo, da potrebujemo ločeno skladišče oziroma odlagališče za nizko in srednjeradioaktivne odpadke. Tam bodo lahko shranjeni 300 let, po tem času pa ne bodo več nevarni. V NEK pravijo, da bi novo skladišče nujno potrebovali vsaj do leta 2025, da lahko deloma sprostijo kapacitete v trenutnem vse bolj polnem skaldišču.
Skladišče bo stalo na Vrbini, okrog 600 metrov od nuklearke. Terenske raziskave območja so potekale že od leta 2006, pomembno je bilo namreč ugotoviti, kako je s kamninami, podtalnico, možnostjo poplav in vsemi drugimi okoliščinami, da bo skladišče varno. Lokacija za odlagališče je bila potrjena konec leta 2009. Najprej je bilo predvideno, da bo odlagališče začelo poskusno obratovati že leta 2020, a so se postopki zavlekli.
Gre za podzemni silos, globok 55 metrov in premera približno 30 metrov, ki bo narejen iz armiranega betona. Odpadke bodo odlagali v kovinskih sodih, ki bodo vloženi v betonske zabojnike. Kako bo videti odlagališče, si lahko ogledate na tej povezavi.
Kdo je odgovoren za gradnjo odlagališča?
Za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in tudi gradnjo novega odlagališča je pristojna Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Do januarja letos je agencija sodila pod pristojnost ministrstva za infrastrukturo, nato jo je vlada Janeza Janše prenesla pod pristojnost ministrstva za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak.
Direktor ARAO je bil od leta 2017 Sandi Viršek, ki mu je mandat potekel 29. marca. Na razpis za novega direktorja sta se prijavila dva kandidata, poleg Virška še jedrski fizik in nekdanji direktor ARAO Tomaž Žagar. Vizjak je podprl slednjega, a je ta od kandidature odstopil. Vlada je tako za vršilko dolžnosti direktorice ARAO imenovala Petro Grajžl, dotlej vodjo kabineta ministra za okolje Vizjaka, še pred tem pa Vizjakovo sodelavko v komunali Brežice.
Grajžl je magistrica poslovnih ved, ki je študij zaključila na mariborski zasebni fakulteti DOBA, ki ponuja šolanje na daljavo. “Gospa Grajžl je primerno izobražena, izpolnjuje vse pogoje, seveda, kdor nasprotuje komurkoli, najde v vsaki stvari za to razloge,” je njeno imenovanje za oddajo 24ur komentiral minister Vizjak. Grajžl je bila kot vršilka dolžnosti imenovana za največ eno leto. Objavljen je nov razpis za direktorja ARAO, ki se izteče prihodnji teden, 12. aprila.
Koliko bo stala gradnja odlagališča?
Vrednost gradnje samega skladišča je bila v razpisu ocenjena na 43,4 milijona evrov brez DDV.
Da bi izbrala izvajalca, je ARAO izvedla javni razpis s predkvalifikacijo, kar pomeni, da je postavila pogoje za izvajalce. Ključno namreč je, da odlagališče zgradi nekdo, ki ima ustrezne reference oziroma je za to delo resnično usposobljen. Za gradnjo odlagališča so se najprej potegovali trije: konzorcij družb Riko, Kolektor CPG in CGP, avstrijski Strabag ter konzorcij družb SGP Pomgrad, Kostak in GIC Gradnje. ARAO pa je ugotovila, da je za izvedbo projekta primeren le eden od treh: konzorcij družb Riko, Kolektor CPG in CGP.
Razpis za gradnjo odlagališča je že potekal, ko je vlada pristojnosti za ARAO prenesla z infrastrukturnega na okoljsko ministrstvo. Ne glede na to, da je ARAO vrednost razpisa omejil navzgor (na 43,4 milijona evrov), je konzorcij Riko, Kolektor CPG in CGP Novo mesto oddal veliko višjo ponudbo – 148,3 milijona evrov brez DDV. Ker je za več kot trikrat presegla ocenjeno vrednost iz razpisa, je to ponudbo prejšnji direktor ARAO Sandi Viršek zavrnil kot nedopustno in javnega naročila ni oddal. To je storil v zadnjih dneh svojega mandata, nova direktorica Grajžl pa je takoj po zasedbi položaja odločila, da več kot 100 milijonov predraga ponudba zahteva ponovni pregled.
Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi upravni odbor agencije že pred časom zahteval razveljavitev razpisa, a temu naj bi nasprotovali na Vizjakovem ministrstvu, od koder zdaj prihaja nova direktorica ARAO. Zaradi dogajanja je odstopil član upravnega odbora ARAO Božidar Krajnc, predstavnik NEK. Nad to potezo je izrazila zaskrbljenost tudi Uprava za jedrsko varnost s pričakovanjem, da bo Krajnca, ki je strokovnjak, nadomestil drug strokovnjak. Toda vlada je z uredbo, ki je začela veljati 1. februarja, iz upravnega odbora ARAO črtala predstavnika nuklearke.
Glede cene nam strokovnjaki za to področje neuradno povedo, da je že ocenjena vrednost projekta, torej 43 milijonov evrov, visoka, da gre za “zelo drag silos”, ki bo “zagotovo povsem varen.”
Kako zadevo pojasnjuje minister Vizjak?
Minister Andrej Vizjak je na današnji seji mestnega sveta občine Krško pojasnil, da prejšnjega direktorja ARAO Virška ni podprl, ker je bilo delovanje agencije pod njegovim vodstvom neučinkovito, saj odlagališča še ni, niti se še ni začela gradnja. “Viršek del problema in ne del rešitve, ker ni projekta pripeljal do faze, kjer bi moral biti,” je dejal minister. Glede ravnanja nove v. d. direktorice je ocenil, da “je prav, da si je direktorica vzela čas, da premisli odločitve predhodnika, ki jih je sprejel le nekaj dni pred odhodom” ter da “to ne prejudicira njenih prihodnjih odločitev”.
Povedal je, da je bil problem razpisa pogoj, da se odlagališča zgradi v 900 dneh, kar je po ocenah gradbincev prekratek rok. Dejal je, da so se gradbene surovine res podražile, vendar je glede stomilijonske razlike priznal, da “gre za prehuda odstopanja”.
“Glede na to, kar vem, sem praktično prepričan, da bo prišlo do ponovitve razpisa,” je povedal Vizjak.
Od kod denar?
Finančni vir za izvedbo naložbe je sklad za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško, manjši del bo prispeval državni proračun. V sklad se steka denar, zaračunan od vsake kilovatne ure, ki jo pridela NEK. V skladu je več kot 200 milijonov evrov. Po neuradnih namigih bi izvajalci prav od tod dobili ‘ideje’ o tem, kako mastno zaračunati za svoja dela.
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!