Tudi na tokratnih lokalnih volitvah je bil opazen trend t. i. nestrankarskih kandidatov. Več kot sto izvoljenih županov je namreč kandidiralo s podpisi volilcev. Ko pogledamo tiste, ki so imeli podporo strank, pa je največ izbranih županov imelo podporo SLS.
Tudi na tokratnih lokalnih volitvah so se številni kandidati odločili, da bodo kandidaturo vložili s podpisi volilcev. Tako so – vsaj na papirju – to nestrankarski oziroma samostojni kandidati. Takšni so bili po delnih neuradnih izidih izvoljeni 103.
Ko gre za stranke, je največ županskih mest na podlagi delnih neuradnih izidov pripadlo stranki SLS, in sicer 13. Predsednik SLS Marko Balažic je z rezultatom stranke v prvem krogu lokalnih volitev zadovoljen, saj pravi, da jim bo tak rezultat omogočil mirno pripravo na naslednje volitve v DZ čez tri leta.
Sledita SDS in NSi, obe z 11 izbranimi kandidati v prvem krogu. SD je dobila 10 županov, medtem ko ima Gibanje Svoboda po prvem krogu le eno županjo. Stranka je namreč v prvem krogu slavila le v Osilnici, kjer je zmagala njihova kandidatka Alenka Kovač.
Poglejte še: Kako je potekala volilna noč v štabih kandidatov v Mariboru, Kopru in Ljubljani.
Opazen trend nestrankarskih županov
Izredna profesorica na Fakulteti za uporabne družbene študije Simona Kukovič izpostavlja, da je zadnjih nekaj let opazen trend nestrankarskih županov. Kot je pojasnila, političnim strankam ljudje zamerijo različne afere in zgodbe, ki niso v ponos demokraciji, posledično strankam tudi ne zaupajo, zato raje, če le imajo alternativo, glasujejo zanjo, poudarja. Je pa res, da se pojavljajo kandidati, ki so bili leta strankarsko obarvani, naenkrat pa se prikazujejo kot nestrankarski ali celo kot neodvisni, česar ni mogoče enačiti, in kandidirajo s podporo občanov ali lokalne liste.
V teh primerih je treba premisliti, ali je dejansko nastal razdor med stranko in kandidatom ali pa gre zgolj za predvolilno strategijo, saj so kandidati spoznali, da se nestrankarstvo dobro obnese pri volilcih, opozarja. “Sama menim, da gre pri nekaterih kandidatih zagotovo za predvolilno strategijo, saj želijo s tem, ko kandidirajo s podporo občanov, skriti lastno strankarsko pripadnost,” izpostavlja. Na drugi strani pa imamo seveda tudi posameznike, ki želijo biti aktivni v lokalni skupnosti, a hkrati ne biti tudi ideološko obremenjeni in vpeti v strankarsko politiko, pravi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!