"30-letna hramba osebnih podatkov nedolžnih v policijskih evidencah nedopustna"

Zahtevo za oceno ustavnosti 129. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije je Informacijski pooblaščenec vložil  v zvezi s pritožbenim postopkom zaradi pravice do izbrisa, saj se v policijski evidenci 30 let hrani obsežen nabor podatkov posameznikov, vključno tistih, ki so bili storitve kaznivega dejanja zgolj osumljeni, ne pa tudi pravnomočno obsojeni. Prav tako so v tej evidenci zajeti podatki drugih oseb, ki so zgolj povezane s kaznivim dejanjem, kot so prijavitelji, oškodovanci in prejemniki premoženjskih koristi, so pri Informacijskem pooblaščencu zapisali v sporočilu za javnost.
Podatki v evidenci kaznivih dejanj se sicer hranijo na podlagi 128. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije do ustavitve policijske preiskave ali izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe ali do pravnomočne zavrnilne ali oprostilne sodbe, če teh ni, pa do zastaranja kazenskega pregona. Po preteku teh rokov se skladno s 129. členom zakona podatki iz te evidence blokirajo in hranijo še 30 let, po tem pa se anonimizirajo. V času, ko so podatki hranjeni v blokirani obliki, policija do podatkov še vedno lahko dostopa.

Po navedbah Informacijskega pooblaščenca zakonodajalec pri ureditvi rokov hrambe v evidenci kaznivih dejanj ni v zadostni meri upošteval pogojev, zlasti načela sorazmernosti, za omejitev človekovih pravic iz tretjega odstavka 15. člena ustave. Dolgotrajna hramba ni skladna z uveljavljenimi stališči Evropskega sodišča za človekove pravice glede pogojev za poseg v pravico do zasebnosti in varstva podatkov ter z eno od odločb ustavnega sodišča. Kot so zapisali, je Informacijski pooblaščenec na te neskladnosti že več let opozarjal predlagatelja zakona o nalogah in pooblastilih policije ter zakonodajalca ob sprejemanju in vsakokratnih spremembah zakonodaje.
V zahtevi je poudaril nujnost spoštovanja načel najmanjšega obsega podatkov in namena obdelave. "30-letno obdobje hrambe blokiranih podatkov v evidenci kaznivih dejanj namreč temu ne sledi, saj je določeno povsem neselektivno, ne glede na težo in naravo očitanega kaznivega dejanja ter ne glede na subjektivne okoliščine, povezane z osumljencem," so zapisali pri Informacijskem pooblaščencu. Takšna ureditev po njihovem mnenju prekomerno posega v pravico do zasebnosti, domnevo nedolžnosti ter pravico do osebnega dostojanstva, pri čemer ne prispeva bistveno k učinkovitemu preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju ali pregonu kaznivih dejanj.