Menu ItemKras več tisoč let ni bil drugega kot gola kamnita puščava. V zadnjih stotih letih jo je postopoma prekril gozd, ki pokrajino po gozdnatosti sedaj uvršča v slovensko povprečje. Del procesa, ki je do tega privedel, je tudi zaraščanje kmetijskih površin, ki so jih kmetje zaradi skromnih pogojev opuščali. Temu smo priča tudi danes, ko je gozd objel kraške vasi in drevesa rastejo tik ob domovih ljudi, kar je na tako izrazito požarno ogroženem območju precej tvegano. Sogovorniki so nam na Krasu pokazali tudi požarne preseke, ki gasilcem pomagajo v boju z ognjenimi zublji. Denarja za gradnjo novih in čiščenje obstoječih je v zadnjih letih desetkrat več, pravijo, a ga zaradi birokracije ne morejo porabiti.
Vsakič ko na Krasu izbruhne požar, pride na plano tudi debata o zaraščanju te posebne slovenske pokrajine. Tako je bilo tudi po požaru na pobočju Trstelja 18. julija, ko so po uspešnem gašenju številni ocenjevali, da so na Krasu požari zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč vse pogostejši.
Težave in ovire, ki jih ob izbruhu požara prinašajo zaraščene površine, dobro poznajo predvsem gasilci. Kot pravi poveljnik PGD Komen Blaž Rogelja, se zaraščanje pri gasilskem delu najbolj kaže v neprehodnosti terena. “Ta se zaraste z grmičevjem, rujem ali robido in tu je v prvi vrsti problem dostopa do lokacije požara,” je pojasnil. Zaraščenost pa gasilcem prinaša še eno težavo. Požar se na zaraščenem kraškem terenu hitreje širi, saj grmičevje na razpolago ponudi več gorljive snovi, razloži Rogelja. “Požar se na primer po pašniku širi zelo počasi, saj živali teren ‘očistijo’ skoraj do zemlje. Pašnik je tako hkrati tudi prepreka, kjer se požar ustavlja,” oriše.
Za lažje gašenje pogostih požarov so na Krasu po razgibanem terenu ustvarili požarne preseke. Gre za poti v gozdu, po katerih lahko gasilci z avtomobili in tovornjaki pridejo do požarišča, služijo pa lahko tudi kot linija za preprečevanje širjenja ognja. Na Krasu jih imajo okoli 670 kilometrov, v celi Sloveniji pa je takšnih presek 815 kilometrov.
Kljub obsežni mreži pa ob zaraščanju vse poti za gasilce niso prevozne. “Nekatere preseke so bile narejene že pred veliko leti. Najboljše bi bilo, da bi se jih čistilo vsako leto,” je dejal poveljnik komenskih gasilcev. Velikih težav jim to sicer ni povzročalo, saj kot domačini poznajo teren in vedo, kje bo treba pustiti vozila in iti peš, po potrebi pa zaraščeno preseko očistijo kar sami.
Zakaj tako pomemben del protipožarne infrastrukture ni urejen in prehoden? Vodja sežanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček pojasnjuje, da je bilo v zadnjih letih sredstev za vzdrževanje požarnih presek malo, zato se je saniralo tam, kjer je bilo nujno in kjer so pridobili soglasja lastnikov parcel.
Denarja desetkrat več, a ga zaradi birokracije ne morejo porabiti
Na zavodu pa ne skrbijo le za obstoječe preseke, ampak načrtujejo in predlagajo tudi izgradnjo novih. Košiček izpostavlja, da imajo za razliko od preteklosti, ko so denar prejemali le iz proračuna, sedaj za to na voljo desetkrat več sredstev iz programa za razvoj podeželja. V naslednjih desetih letih tako načrtujejo gradnjo 80 kilometrov novih požarnih presek.
Da je na voljo za nove požarne preseke precej denarja, priznava tudi Erik Modic, župan občine Komen, na območju katere je prejšnji teden tudi izbruhnil požar. Kljub oblici denarja pa so v komenski občini naredili le eno novo požarno preseko. Birokracija namreč močno ovira množično gradnjo. Ob vsaki trasi preseke morajo namreč na občini pridobiti notarsko overjeno soglasje vseh lastnikov sosednjih parcel, teh pa je v nekaterih primerih veliko. “Konkretno je na eni od možnih tras za požarno preseko v razdalji 500 metrov lahko tudi 100 lastnikov,” na konkretnem primeru ponazori Modic, ki pravi, da podobne težave spremljajo tudi druge kraške občine. Na občini Komen so tako razpise za protipožarne ukrepe izkoristili za ureditev hidrantov.
Med obiskom pogorišča pod Trsteljem je po županovih besedah premier Robert Golob obljubil, da bodo birokratske zaplete prednostno rešili in zmanjšali število potrebnih dovoljenj. “Vendar to pomeni konkretno spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih,” opozori župan.
Požarne preseke tečejo skozi gozd, ki po besedah vodje sežanske enote zavoda za gozdove z vidika požarov sicer ni tako problematičen. “V gozdovih imamo pri nas letno med 50 in 100 požarov, gasilci pa jih v naravnem okolju, kamor štejejo tudi kmetijske površine, letno pogasijo približno 2.000. V našem gozdu imamo torej med 2 in 5 odstotkov vseh požarov v naravnem okolju,” oriše Košiček. Ob tem doda, da je škoda ob požaru v gozdu seveda večja, prav tako pa tudi masa gorljivega materiala.
Pri urejanju in vzdrževanju požarne preseke morajo zavod za gozdove in izvajalci upoštevati zahteve, ki odražajo potrebe gasilcev in njihovih vozil. Kako preseka izgleda in kakšne pogoje mora izpolnjevati, preverite v spodnjem videoposnetku.
Ko smo s sogovorniki govorili o zaraščanju Krasa, so vsi v prvi vrsti izpostavljali problem opuščanja in zaraščanja kmetijskih površin, predvsem v okolici vasi. V sanacijskem načrtu po požaru leta 2022 so na zavodu za gozdove na karti prikazali kmetijske površine, ki se zaraščajo. Kot pravi Košiček, jim čez deset let ne bo ostalo drugega, kot da jih klasificirajo kot gozd. V načrtu so izpostavili, da bi jih morali lastniki začeti kmetijsko izkoriščati, a kmetijske parcele na Krasu zaznamujejo skromna proizvodna sposobnost, majhnost in razdrobljenost.
Zaraščanje travnikov bi lahko preprečila pašna živinoreja, nad katero pa velikega navdušenja ni. “Kras je že sam po sebi problematičen,” pravi Miloš Kos, ki poleg redne službe v okolici Štanjela redi govedo. Izzivov je več: kamnit in razgiban teren otežuje delo s stroji, na kraških gmajnah pa pridelajo tudi manj trave. “V primerjavi z drugimi deli Slovenije moraš za to, da vzrediš eno govedo, pokositi trikrat več površine,” ponazori Kos.
O podobnih težavah govori tudi Dejan Jančar iz Tomačevice, ki poleg redne službe skrbi še za 10 glav goveda, osle in konja. V preteklosti je vzrejal tudi okoli 30 koz, a je to opustil. “To sem storil, ker se je zgodil takšen porast populacije šakalov, da enostavno ni šlo več. Ne moreš imeti živali zato, da z njimi hraniš zveri,” pove. Šakali napadajo tudi govedo, Jančar pa se je zaenkrat napadom izognil z ograjevanjem črede. “Je pa kolega v enem letu na tak način izgubil 12 telet,” izpostavi.
Tako Jančar kot Kos pa kot velik problem izpostavljata dejstvo, da se kmetovanje na Krasu finančno ne izplača. “Na koncu se vse gleda skozi denar,” izpostavi Kos, ki sicer tako kot nekateri drugi kmetje prejema državne subvencije. “Prejemam enake subvencije kot nekdo s postojnskega ali pivškega konca, ki pa imajo boljše pogoje,” ob tem pripomni. Jančar medtem ocenjuje, da bi morala država obogatiti subvencije za kraške kmete, ki bi nato lahko razmišljali tudi o širitvi. “Treba bo obrniti mišljenje, ali pa ponuditi take spodbude, da se mi bo splačalo ostati doma in kmetovati. Zdaj se mi ne,” je jasen.
Na opustelih pašnikih bo tako najprej zraslo grmičevje in nato prva drevesa. Ta ponekod že povsem obraščajo vasi in se dotikajo hiš, kar je z vidika požarne ogroženosti zelo tvegano. Kot pravi vodja sežanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček, so po požaru leta 2022 za okoli 60 hektarjev površin v okolici več vasi predlagali, da bi lastniki tam gozd skrčili. “Na predlog ni bilo nobenega odziva,” pove. Zavod za gozdove lastnikov k sečnji in čiščenju njihovih parcel ne more prisiliti. To lahko stori le, če bi se tam pojavljali škodljivci ali bolezni.
Kras se je v dobrem stoletju iz kamnite puščave prelevil v dosti bolj zeleno pokrajino travnikov in gozdov. “Skozi naravni proces in umetno (človeško) pomoč smo prišli do tega, da danes približno 60 odstotkov površine na Krasu pokriva gozd,” pove Košiček in doda, da to Kras po gozdnatosti uvršča v slovensko povprečje. “Mi mislimo, da širjenja gozda ne potrebujemo več,” še doda.
Kaj bo torej preprečilo nadaljnje zaraščanje kraških gmajn? Živinorejec Kos iz Štanjela nekoliko cinično izpostavlja dve rešitvi. “Prva je živinoreja, druga pa požar. Na žalost se mi zdi, da se druga možnost dosti bolj odpira kot prva,” pripomni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!