Menu Item
Predlog zakona o kakovosti v zdravstvu predvideva tudi ustanovitev agencije za nadzor. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je dejala, da so si jo zamislili kot majno, fleksibilno in v pomoč izvajalcem.
Ministrstvo za zdravje je predstavilo predlog zakona o kakovosti v zdravstvu. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je na okrogli mizi dejala, da si nadejajo čim več koristnih komentarjev, dobronamernih pripomb in konstruktivnih predlogov, s katerim bodo še dodatno izboljšali zakon.
Povedala je tudi, da so si agencijo zamislili tudi kot organ, ki bo nudil svetovanje izvajalcem, kako meriti kakovost, katere standarde uporabljati, kako jih izračunati in oblikovati ter kako rezultate in dobre prakse prenašati med izvajalci. “Le od spodaj navzgor, kjer imajo izvajalci primarno vlogo, lahko izboljšujemo kakovost,” je prepričana. Dodala je, da je predlog zakona oblikovan na način, ki motivira izvajalce, da si kakovosti želijo.
V nagovoru je izpostavila še, da kakovost ni enkratno ali končno dejanje, ampak je navada oziroma nekaj, kar mora v sistemu živeti stalno in se nikoli ne konča.
Prva mnenja: Agencija nujna, a v predlogu manjka zaščita prijaviteljev
Najprej so se sogovorniki pogovarjali o vlogi agencije za kakovost. Kirurg Miran Rems jo vidi kot bistveni del predloga zakona o kakovosti v zdravstvu, saj bo ta opravljala analize kazalnikov kakovosti, ki jih doslej ni opravljal nihče. “Podatke zbiramo zato, da vemo, kje smo, in da se lahko spremenimo na podlagi podatkov, ne pa na podlagi lastnih občutkov,” je poudaril.
Tudi nekdanja pooblaščenka za varnost v UKC Ljubljana Jelka Mlakar je ocenila, da zakon “krvavo potrebujemo in definitivno potrebujemo neodvisno agencijo”, a vloga agencije, kot je predvidena v predlogu, presega njena pričakovanja, katere naloge naj bi opravljala.
Medtem pa je po njenem mnenju med vlogami agencije v predlogu umanjkala zadostna spodbuda zdravstvenim delavcem in sodelavcem, da bi bili motivirani in da bi videli lastni interes v sporočanju zapletov agenciji. “Iz izkušenj govorim, da smo potrebovali dobrih pet let izobraževanja, motiviranja, prepričevanja in dokazovanja, da se službi za kakovost in pooblaščencem za varnost lahko zaupa v smislu zagotavljanja nekrivdne in nesramotilne obravnave zapletov,” je opozorila. Po njenih besedah manjkajo tudi določbe o anonimizaciji vseh udeleženih v dogodku.
Rems se je strinjal, da gre za spreminjanje kulture kakovosti in varnosti, ki bo trajala vsaj deset let. Pri tem pa bodo pomembno vlogo igrali tudi pacienti, ki jih bo treba ustrezno opolnomočiti.
Sogovornika pa se nista strinjala o nadzorih, ki naj bi jih opravljala agencija. Mlakar je dejala, da vse vrste nadzorov že opredeljuje zakon o zdravstveni dejavnosti, zato v tej vlogi agencije ne vidi, razen pri opravljanju zunanjega nadzora. “Trdim, da bi morala biti agencija tista, ki ima vse nadzore, zbornica in zdravniška zbornica ne moreta delati nadzorov nad sistemom, ampak le nad svojimi kolegi,” pa je dejal Rems.
Ob koncu je Mlakar dejala, da manjkajo tudi podzakonski akti, kjer bodo zapisane finese. “Bi pa na piedestal postavila zaupnost, odkritost, neodvisnost,” je še povedala. Rems pa si želi, da bi bila agencija kot središče, v katerega bi prihajali in iz njega odhajali podatki.
Današnja okrogla miza je sicer sestavljena iz pogovorov o vlogi agencije za kakovost, prostovoljni oziroma obvezni akreditaciji in odgovornosti pacientov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje