Menu Item
Platforme pretočnih vsebin so velik del naših življenj, z leti pa bo to skoraj gotovo postal prevladujoč način spremljanja televizije. Prav zato je treba že danes poskrbeti, da nam bodo tudi čez 10 ali 20 let še vedno na voljo vsebine v slovenskem jeziku, pravi predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič. Ahačič je prepričan, da še imamo okno, v katerem si lahko to prihodnost zagotovimo brez stroškov za državo, a aktivirati se mora politika. Kot med drugim pravi Ahačič, je potreben neposredni pritisk na ponudnike ali posodobitev medijske zakonodaje.
Platforma pretočnih vsebin Netflix je v začetku letošnjega leta naznanila, da bo vsako leto v katalonščini sinhronizirala in podnaslovila do 70 filmov in serij. Katalog mednarodnih vsebin s podnapisi v katalonščini so obogatili za 200 ur in dodali tudi 20 ur sinhroniziranih otroških vsebin.
Avdiovizualnih vsebin v katalonščini na Netflixu pred tem skorajda ni bilo – Katalonski avdiovizualni svet (CAC) je februarja objavil študijo, ki je pokazala, da je na platformi le 0,5 odstotka vsebin v tem jeziku.
Dodajanje podnapisov in sinhronizacijo nekaterih filmov in serij v katalonskem jeziku je v celoti plačal Netflix. Enak dogovor, ki vključuje 70 vsebin na leto, velja tudi za baskovščino in galicijščino, ki sta v Španiji prav tako uradna jezika na določenih območjih. Galicijščina ima po podatkih iz leta 2012 sicer skupno 2.355.000 govorcev, baskovščina pa po podatkih iz leta 2016 okoli 750.000 govorcev.
Da bi morali to doseči tudi s slovenskim jezikom, je na družbenem omrežju Twitter izpostavil predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, jezikoslovec dr. Kozma Ahačič.
Eden od največjih ponudnikov pretočnih vsebin Netflix vsebin v slovenščini ne ponuja, prav tako ne slovenskih podnapisov. Enako je s ponudnikom Disney+, ki je v Slovenijo prišel 14. junija. Disney+ uporabnikom trenutno omogoča izbiro med 33 jeziki pri podnapisih in sinhronizaciji, načrtujejo pa razširitev na 43 jezikov. Predstavnik podjetja je ob lansiranju izrecno povedal, da storitev v Sloveniji ne bo jezikovno prilagojena.
Pritisk na ponudnike ali posodobitev zakonodaje
Kot je v pogovoru za N1 povedal Ahačič, sam nikakor ni mnenja, da je gledanje televizije s podnapisi v tujem jeziku napačna stvar, saj se na tak način lahko precej izurimo oziroma veliko naučimo. A izbira mora obstajati.
Španci so dosegli, da ima Netflix pri njih podnapise tudi v katalonščini, baskovščini in galicijščini. Dva jezika od njih sta manjša od slovenščine.
— Kozma Ahačič (@KozmaAhacic) August 17, 2022
Na potezi je @vladaRS in @mk_gov_si, @AstaVrecko. Modeli so vzpostavljeni, ni treba, da smo med zadnjimi. https://t.co/iRZ5PkaULw
“Razmere na področju medijev, zlasti pretočnih storitev, se močno spreminjajo. Čez 10, 20 let, bo to skoraj gotovo eden najpogostejših načinov spremljanja televizije, zato moramo poskrbeti, da bomo tudi v prihodnosti imeli televizijo v slovenščini. Če bomo želeli preklopiti na katerikoli tuji jezik, pa bo ta možnost seveda še vedno obstajala,” je dejal.
Kot je poudaril sogovornik, imamo zdaj priložnost, da brez vsakih stroškov za državo dobimo to, kar slovenščina na dolgi rok potrebuje. “Naj dam plastični primer – če dolgo časa ne skrbimo za stanovanje, potem so stroški za prenovo mnogo višji. Zdaj pa imamo celo možnost, da nam nekdo zastonj zamenja okno. Mi moramo samo vse pripraviti vse za začetek in poklicati delavce.”
Absurdno je, da v tem primeru ne naredimo nič, je bil mnenja Ahačič, saj povsod po Evropi o tem vedno bolj intenzivno razmišljajo. “Na kak način se tega lotiti, je vedno presoja politike. Treba je biti pozoren na to, da se gleda celotna zakonodaja, politiki lahko pri tem zelo pomagata inšpektorat za medije in tržni inšpektorat. Preučiti moramo, zakaj se nekateri ponudniki že odločajo za ponudbo slovenskih podnapisov, na primer HBO Max in Apple TV+.”
Kot najelegantnejšo možnost je Ahačič omenil neposredni pritisk na ponudnike, naslednja možnost pa je posodobitev zakonodaje. “Medijska zakonodaja je bila namreč pisana v času, ko nihče ni mislil, da bo televizijo za Slovence lahko ustvarjal nekdo v Ameriki ali kje drugje po svetu. Tretja možnost pa je ta, da se sproži problem prek ustreznih organov Evropske unije. Vsi jeziki v EU, če si prizadevamo za večjezičnost, so zainteresirani, da se takšne stvari rešijo. Do tedaj pa delamo samo uslugo multinacionalkam, da zaslužijo še več,” je bil mnenja.
Kaj pa bojazen, da bi se veliki ponudniki umaknili iz Slovenije, če bi od njih zahtevali nekaj, kar ni v interesu ponudnikov? “Ta bojazen je lahko na mestu samo, če se stvari lotimo brez ustreznega znanja in na silo. Praksa nam kaže, da celovit pristop k problemu še nikjer po svetu ni odgnal nobenega od ponudnikov. Dejansko lahko navedemo že več jezikov, ki so manjši od slovenščine ali približno enako veliki, pa so z ustreznim ravnanjem dosegli, da jim mednarodni ponudniki omogočajo tudi storitve v njihovem jeziku,” je prepričan Ahačič.
Prevajanje za multinacionalke ne predstavlja večjega finančnega zalogaja, saj so ti stroški v primerjavi s celotnimi prihodki po vsem svetu zanemarljivi. “Večinoma gre za preprosto odločitev, ali uvrstiti določen jezik v ponudbo ali ne. Kot primer lahko navedem Disney+, ki ima v lasti zadostno število prevodov in celo sinhronizacij, pa se kljub temu, da ga slovenščina ne bi nič stala, za ta jezik ni odločil. Se je pa odločil, da bo ponujal svoje storitve v bosanskem, črnogorskem, albanskem, islandskem in mnogih drugih manjših jezikih,” je nekaj primerov navedel sogovornik.
Islandščina ima na primer 314.000 govorcev, a so vseeno dosegli, da imajo pri vseh večjih ponudnikih pretočnih vsebin na voljo podnapise v svojem jeziku. To je bil plod večletnega truda njihovega ministra za izobraževanje. “V poslovnem svetu je tako – če ne rečeš, če ne prosiš, če ne zahtevaš, če nisi vljudno nadležen, potem pač ne dobiš,” je ob tem dodal Ahačič.
Sogovornik je prepričan, da lahko takšna akcija uspe zgolj v primeru, da ima podporo vlade. Ne med uradniki, temveč pri resornem ministru (oziroma v našem primeru kulturni ministrici Asti Vrečko) in predsedniku vlade. Z vprašanji smo se pri pripravi tega članka obrnili tudi na kulturno ministrstvo, odgovorov še nismo dobili. Objavimo jih takoj, ko jih prejmemo.
“Sam sem zelo optimističen, mislim, da se je ustvarila ustrezna klima. Tudi glede na same odzive določenih političnih osebnosti bi bil zelo presenečen, če na tej stvari ne bi začeli že zelo kmalu intenzivno delati,” je še dodal jezikoslovec.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje