Menu Item
Po dveh krogih pogovorov med predstavniki Zavezništva civilne družbe in prvaki LMŠ, SD, Levice in SAB je skupina akademikov spisala osnutek sporazuma o sodelovanju četverice opozicijskih strank v predvolilni koaliciji. Dodala mu je programske točke, ki jih je večinoma vseboval že program KUL. Naklonjenost pobudi je v opozicijskih strankah različna.
Potem ko strankam Koalicije ustavnega loka (KUL) s konstruktivno nezaupnico ni uspelo zrušiti Janševe vlade, je Zavezništvo civilne družbe v začetku pomladi LMŠ, SD, Levico in SAB pozvalo k oblikovanju predvolilnega zavezništva. Zvrstila sta se dva kroga pogovorov, na osnovi katerih je skupina akademikov iz Zavezništva civilne družbe Rado Bohinc, Stane Pejovnik, Ivan Svetlik in Vito Turk prvakom omenjenih štirih opozicijskih strank pred dvema tednoma poslala tri dokumente.
Poleg zapisa dosedanjih pogovorov so pripravili osnutek sporazuma o sodelovanju LMŠ, SD, Levice in SAB v predvolilni koaliciji, s podpisom katerega bi bila predvolilna koalicija tudi formalno oblikovana. K besedilu sporazuma so dodali osnutek skupnih programskih točk opozicijskih strank. Ta dokument je v veliki meri identičen programu, ki so ga stranke KUL pripravile pred vložitvijo konstruktivne nezaupnice Janševi vladi.
“Predlog nikakor ne gre v smeri oblikovanja skupne liste; vsaka od podpisnic bi na volitvah nastopila samostojno. Predlagamo, da bi LMŠ, SD, Levica in SAB sklenile predvolilno koalicijo in enotno nastopile pri tistih temah, na katere imajo enake poglede, kjer se razlikujejo, pa bi svoje specifike ohranile,” nam je dejal Rado Bohinc. Avtorji so v osnutku sporazuma tudi izrecno zapisali, da bi mandatarstvo pripadlo tisti stranki četverice, ki bi na volitvah zbrala največji delež glasov.
Predlagatelji vidijo v predvolilni koaliciji vrsto prednosti
Predlagatelji vidijo v sklenitvi predvolilnega sporazuma vrsto prednosti. Prispeval naj bi k večjemu zaupanju volilcev v krepitev levosredinskega bloka. Oblikovanje nove vlade bi bilo torej po njihovem mnenju lažje in bolj predvidljivo. Prav tako bi po ocenah v Zavezništvu civilne družbe sedanje opozicijske stranke s podpisom predvolilnega sporazuma uspešneje nagovorile neopredeljene volilce, kot če se bodo tega nagovora lotile povsem ločeno. Menijo pa tudi, da se bo v primeru, če se predvolilna koalicija ne bo oblikovala, odprl prostor za nastanek novih levosredinskih strank in bi torej prišlo v tem delu političnega prostora še do večje razdrobljenosti. “Prvi odzivi v nekaterih strankah me navdajajo z optimizmom, da bo do bolj čvrste povezave v levosredinskem političnem prostoru prišlo,” pravi Bohinc.
Kdaj bi utegnilo priti do podpisa sporazuma, predlagatelji ne upajo napovedati – pomemben dejavnik bo verjetno ocena o možnem datumu volitev. Nekateri naši sogovornik iz opozicijskega četverčka, ki so predlogu akademikov naklonjeni, menijo, da se bodo pogovori o tesnejšem sodelovanju na levi sredini nadaljevali jeseni, kot najprimernejši čas za morebitni podpis sporazuma pa vidijo začetek predvolilne kampanje.
Odzivi v opozicijskem četverčku
Pobuda akademikov je sicer naletela na različen odziv. Naklonjenost je zaznati zlasti v Levici in v SD. “V Levici smo predvolilnemu povezovanju naklonjeni. Do volitev je treba doreči ključne usmeritve in točke, ki jim bo sledila potencialna bodoča skupna vlada,” je dejal koordinator Levice Luka Mesec. Po njegovih navedbah je torej treba zelo jasno opredeliti, da bo na enem bregu blok, ki bo gradil alternativno vlado, na drugi strani pa bo Janša z večjim številom satelitov.
“Povezovanju opozicije sem močno naklonjena, ne le zaradi večjih možnosti za zmago na volitvah, ampak predvsem zaradi boljše politične in vsebinske usklajenosti. Leva sredina mora delati za skupni cilj – napredek Slovenije, ne pa da vedno znova konča v medsebojnih konfliktih,” je poudarila predsednica SD Tanja Fajon. Ob tem je dodala, da Socialni demokrati po pobudi civilne družbe pripravljajo predloge, kako konkretizirati sodelovanje in povezovanje leve sredine, da bi oblikovali močno, kompetentno in prepričljivo alternativo Janezu Janši.
V SAB so skupini akademikov že odgovorili
V SAB so o predlogu za oblikovanje predvolilne koalicije že spregovorili na seji izvršnega odbora sredi tega meseca in odgovor poslali predstavnikom Zavezništva civilne družbe. Ocenili so, da opozicija v zadnjem letu dobro sodeluje, in se zavzeli za nadaljnje sodelovanje. Drugi sklep izvršnega odbora pa se je glasil, da bo o morebitnih predvolilnih koalicijah v skladu s statutom odločal svet stranke ob razpisu volitev. Po besedah predsednice SAB Alenke Bratušek potrebe po skakanju na vrat na nos ni. “Trenutno nam je ključno to, da v opoziciji dobro sodelujemo, ne pa da podpisujemo sporazume za leto dni naprej.”
Najmanj naklonjenosti predlogu akademikov je zaznati v vrhu LMŠ, kjer sodelovanje četverice opozicijskih strank prav tako ocenjujejo kot dobro. “Nimamo strahov, da bi katera od teh strank šla v koalicijo z Janezom Janšo, tudi če ne bomo podpisali sporazuma o oblikovanju predvolilne koalicije,” je poudaril prvak LMŠ Marjan Šarec. Pobude, kakršno so pripravili v Zavezništvu civilne družbe, sicer dojema kot prispevek k ohranjanju demokratične družbe in k aktivnemu državljanstvu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje