Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) v sodelovanju s pristojnimi organi povečuje obseg aktivnosti na področju oglaševanja prehranskih dopolnil in drugih običajnih živil, označenih z zavajajočimi prehranskimi in zdravstvenimi trditvami ali drugimi trditvami, ki so povezane z zdravjem, v medijih.
V Akosu so se za stopnjevanje aktivnosti na tem področju, vključno z nadzorom oglaševanja v televizijskih programih, odločili, potem ko je Zdravstveni inšpektorat RS ugotovil številne kršitve nedopustnega oglaševanja prehranskih dopolnil v programih slovenskih televizij.
“Oglaševanje prehranskih dopolnil je v Sloveniji dovoljeno, a z določenimi omejitvami. Prehranskih dopolnil tako ni dovoljeno predstavljati z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni, kar sicer velja za zdravila. Potrošnika se zato ne sme zavajati z obljubami o ozdravitvi, ga posredno odvračati od uradnega zdravljenja oziroma pri njem vzbujati lažnega upanja, da lahko z njihovim uživanjem prepreči ali ohrani svoje zdravje. Vsako takšno oglaševanje prehranskih dopolnil namreč predstavlja spodbujanje vedenja ali dejanj, ki utegne škodovati javnemu zdravju in ni dovoljeno,” so navedli v Akosu.
Mediji so po njihovih navedbah odgovorni za predvajanje oglasov v svojih programih. “Način, na katerega proizvajalci smejo oglaševati vsa običajna živila, vključujoč prehranska dopolnila, določajo področni zakonski in podzakonski akti, mediji pa so tisti, ki morajo pred predvajanjem takšnih oglasov v svojih programih zagotoviti, da bodo izpolnjevali zahteve medijske zakonodaje,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot so spomnili, zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah določa, da oglasna sporočila v televizijskih programih in storitvah na zahtevo ne smejo spodbujati vedenja ali dejanj, ki škodujejo ali bi lahko škodovala zdravju, ter ne smejo tržiti izdelkov, ki niso zdravila, a se predstavljajo z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni, in tako predstavljajo tveganje za javno zdravje. “Za resničnost in točnost navedb oziroma podatkov v oglasu je odgovoren njegov naročnik, medtem ko je skladnost oglasa z veljavnimi zakonskimi zahtevami v pristojnosti izdajatelja,” so utemeljili.
Regulacija področja oglaševanja prehranskih dopolnil je razpršena. Akos bo tako pri nadzoru sodeloval z Inšpektoratom RS za kulturo in medije, Zdravstvenim inšpektoratom RS, ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter s še nekaterimi drugimi organi.
O spornem oglaševanju prehranskih dodatkov smo obširno poročali tudi na N1. Podjetje Biostile, ki ga pozna praktično vsa Slovenija, ima zaradi zavajajoče vsebine v oglasih pogosto opravka z zdravstvenim inšpektoratom, ki je podjetju v zadnjih treh letih izrekel že za 240.000 evrov glob. Vendar to ni edini primer: na seznamu desetih podjetij, ki so jim inšpektorji v zadnjih dveh letih in pol izrekli največ kazni, so med drugim tudi znana podjetja, kot so Sensilab, Malinca in Medex.
Prav naše poročanje in vprašanja, ki smo jih naslovili nanje, so AKOS spodbudili k odločnejšemu ukrepanju.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje