Aktivisti v Ljubljani pozvali k ustavitvi nasilja nad Kurdi v Siriji

Demokratična in avtonomna uprava severne in vzhodne Sirije se na pobudo kurdskih skupnosti razvija od izbruha državljanske vojske v Siriji. Kurdske Sirske demokratične sile (SDF) so doslej nadzorovale manjša območja v Alepu, drugem največjem mestu v Siriji, in imajo dejansko avtonomno upravo na severu in severovzhodu države. Večino so zavzele med 14-letno državljansko vojno.

Po padcu režima sirskega predsednika Bašarja Asada decembra 2024 so v začetku letošnjega leta v Alepu izbruhnili spopadi med vladnimi in kurdskimi silami. Po nekaj dneh je Sirija razglasila prekinitev ognja s kurdskimi borci v Alepu, a se strani medsebojno obtožujeta kršitev premirja.

Po navedbah nedavno ustanovljenega Solidarnostnega odbora za Rožavo so se napadi na kurdske četrti v Alepu pokazali kot strategija obleganja, katere cilj naj bi bil med drugim sistematično uničevanje kurdskega naroda in medetničnega sobivanja v regiji.

Solidarnostni odbor za Rožavo v izjavi poudarja, da se razmere v tem delu Sirije od začetka januarja drastično zaostrujejo. Po njihovih navedbah je bilo prisilno razseljenih več sto tisoč civilistov, na stotine je bilo ubitih, celotne skupnosti pa naj bi bile zaradi napadov vladnih sil na ključno infrastrukturo v težkih zimskih razmerah prikrajšane za dostop do hrane, čiste vode, zdravstvene oskrbe, goriva in elektrike.

Ta dejanja predstavljajo resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, stališče mednarodne skupnosti, da "z zaskrbljenostjo spremlja" dogajanje, pa v praksi pomeni sostorilstvo z neukrepanjem, poudarjajo.

Ob tem so se po navedbah skupine poenotili interesi ZDA, Turčije, Damaska, Izraela in EU. "Že med potekom vojaških napadov se je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen strinjala, da Siriji pošlje 620 milijonov evrov," so izpostavili.

Solidarnostni odbor za Rožavo v izjavi, ki jo je po njihovih navedbah podprlo več kot 20 organizacij, gibanj in skupin, poziva Slovenijo, naj se zavzame za priznanje Rožave in podpre politični proces, ki priznava kurdsko pravico do samoodločbe in samoobrambe v decentralizirani in demokratični Siriji. Slovenija bi morala po njihovem tudi podpreti vzpostavitev humanitarnih koridorjev za oblegana območja, zlasti Kobane, ter mednarodno nadzorovano prekinitev ognja in premirje.