Aktualni sklic DZ po mnenju Klakočar Zupančič najbolj učinkovit v zadnjih 20 letih

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v današnji izjavi potegnila črto pod iztekajoči se mandat DZ, ki ga je po njeni oceni zaznamovala zlasti visoka učinkovitost, za katero so zaslužne tudi strokovne službe DZ, je poudarila. Za pomoč pri vodenju DZ pa se je zahvalila tudi njenim podpredsednikom Meiri Hot (SD), Nataši Sukič (Levica) in Danijelu Krivcu (SDS).

Med statističnimi podatki dela DZ je Klakočar Zupančič med drugim nanizala 38 rednih in 131 izrednih sej DZ, 159 sej kolegija, 709 rednih in 778 nujnih sej delovnih teles DZ ter 118 rednih in 64 nujnih sej preiskovalnih komisij DZ. Ob očitkih, zlasti opozicije o nepotrebnosti tolikšnega števila izrednih sej, pa je predsednica DZ poudarila, da izredna seja nikakor ne pomeni izrednega stanja, pač pa da takšna seja ne poteka v terminu redne in da jo je zahteval ustrezen predlagatelj. Kot je še navedla, je sicer 38 izrednih sej zahtevala poslanska skupina Svoboda, 35 SDS, eno NSi, preostale pa različne skupine predlagateljev.

"Moram pa poudariti, poslanke in poslanci v državni zbor hodijo v službo, redne seje potekajo zgolj enkrat mesečno in trajajo en teden, lahko tudi manj. Torej, nič ni narobe, če poslanke in poslanci razpravljajo tudi na izrednih sejah," je prepričana Klakočar Zupančič.

Izmed pomembnejših dosežkov je Klakočar Zupančič izpostavila tudi spremembe nekaterih postopkovnih in poslovniških praks, s katerimi so po njeni oceni prispevali k učinkovitejšemu delu DZ in preprečili zlorabe, katerih namen je bil zavlačevanje parlamentarnega postopka. Med temi je izpostavila predloge za posvetovalni referendum, o katerih je DZ do tega mandata odločal šele 30 dni po vložitvi predloga, s tem pa so predlagatelji lahko blokirali določen akt.

Ob očitkih o kršitvi poslovnika, zakonov in ustave pri spreminjanju parlamentarnih praks pa Klakočar Zupančič poudarja še, da gre za večinoma postopkovna pravila, ta pa so vedno predmet razlage. Pri tej pa je po njenem mnenju treba imeti v uvidu, kako bo to vplivalo na državljane in jih zato razlagati v njihovo korist.

Predsednica DZ pa je zadovoljna tudi s postavljanjem jasnih pravnih mej, do kod lahko politika seže, je dejala. "Opozicija je seveda lahko kritična, celo razumem, da je, ker ni mogla več prestopati pravnih meja," je prepričana. Obenem pa opoziciji sporoča, da lahko uporablja vse instrumente, ki so ji na voljo, a skladno z njihovim namenom, ne pa za preigravanje političnih igric ali blokiranje dela enega najpomembnejših državnih organov.

S podpredsednico DZ Sukič pa sta ocenili še, da tudi ta sklic parlamenta ni prinesel napredka na področju kulture govora. Sukič je hkrati opozorila, da imajo zlasti negativne prakse, med njimi sovražni govor in spodbujanje sovraštva, ki ga sama očita zlasti opoziciji, velik odmev v javnosti. Obenem je izpostavila tudi, da etični kodeks, ki naj bi takšna dejanja sankcioniral, doslej sankcij v praksi ni prinesel.