Menu Item
Na bolniškem staležu moramo upoštevati navodila, ki nam jih je predpisal osebni zdravnik. Ta določajo, koliko moramo počivati, ali moramo strogo ležati oziroma so nam dovoljeni sprehodi v naravo in odhodi izven kraja, v katerem bivamo.
V teh dneh se ljudje na osebne zdravnike najpogosteje obračajo zaradi odprtja bolniškega staleža. Če zbolimo in želimo na delovnem mestu dokazati, da smo upravičeno odsotni (ter posledično v času odsotnosti prejemati nadomestilo plače), namreč potrebujemo bolniški list.
Tega osebni zdravnik od leta 2020 izda v elektronski obliki in ne več papirnati – zapiše ga v informacijski sistem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je na državnem portalu SPOT dostopen bolniku, pa tudi njegovemu delodajalcu.
Če smo z delovnega mesta odsotni zaradi bolezni, poškodbe izven dela ali poškodbe po tretji osebi izven dela, nam nadomestilo plače v prvih 20 delovnih dneh krije delodajalec, od vključno 21. delovnega dne pa obvezno zdravstveno zavarovanje. Če smo odsotni zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nam delodajalec nadomestilo krije prvih 30 delovnih dni, obvezno zdravstveno zavarovanje pa od vključno 31. delovnega dne.
Če smo odsotni zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, nege ožjega družinskega člana, izolacije oziroma spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, prostovoljnega darovanja krvi na dan, ko darujemo kri, ali sobivanja v bolnišnici oziroma zdravilišču ob bolnem otroku, gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja že od prvega dne odsotnosti.
Preberite še: So tudi okoli vas vsi bolni? Kaj pravijo zdravniki?
Izrecno upoštevanje navodil zdravnika
Po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja moramo med bolniško odsotnostjo upoštevati navodila, ki nam jih je predpisal osebni zdravnik ali zdravnik ZZZS. Ta vključujejo podrobne informacije o režimu življenja in določajo, koliko moramo počivati, ali moramo strogo ležati oziroma ali so nam dovoljeni izhodi iz stanovanja oziroma hiše, sprehodi, odhodi izven kraja, v katerem bivamo, in podobno. “Pacient mora biti v času bolniške praviloma na svojem domu, odsotnost z doma je mogoča le ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v drugih primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja, če zdravnik to odredi ali dovoli,” so za N1 pojasnili na ZZZS.
“Če je za hitrejši potek zdravljenja potrebno ležanje in počitek, je to tudi navedeno v navodilih, prav tako, če je na primer potrebna fizična aktivnost zavarovane osebe,” dodajajo na zavodu in poudarjajo, da mora zdravnik pri podajanju navodil upoštevati zdravstveno stanje osebe in določiti režim, z upoštevanjem katerega se bo ta oseba lahko čim prej vrnila na delo. Torej, brez izrecnega dovoljenja zdravnika se lahko odpravimo le na zdravniški pregled oziroma terapijo, sicer pa moramo biti doma.
Ko je nadomestilo plače pokrito iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, so navodila za ravnanje zapisana na odločbi. To nam izda komisija, ki jo imenuje ZZZS. Ko je nadomestilo plače pokrito iz sredstev delodajalca, pa so navodila zapisana v medicinskem kartonu in nam jih zdravnik sporoči ustno.
Za nadzor trije kontrolorji
Nadzor nad tem, da med koriščenjem bolniškega dopusta ne kršimo zdravnikovih navodil, opravljajo laični kontrolorji, vendar le za čas, ko nadomestilo plače krijejo sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma za dolgotrajne bolniške odsotnosti, so pojasnili na zavodu. Za celotno državo so v tem primeru odgovorni trije kontrolorji, ki lahko pri svojem delu dostopajo samo do navodil za ravnanje, ki so navedena v odločbi, ne pa tudi do ostalih osebnih podatkov in naše medicinske dokumentacije.
Brez denarnega nadomestila lahko ostanemo:
– če neopravičeno najpozneje tri dni po začetku bolezni ne obvestimo delodajalca oziroma osebnega zdravnika, da smo zboleli,
– če se brez opravičenega vzroka ne odzovemo vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo,
– če pooblaščeni zdravnik, zdravniška komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravnamo po navodilih za zdravljenje,
– če brez dovoljenja zdravnika odpotujemo iz kraja stalnega prebivališča.
“Izplačevanje nadomestila se zadrži za čas, dokler se zavarovanec ne javi, ne pride na pregled oziroma dokler se ne začne ravnati po navodilu zdravnika. Zavarovancu se zadržano nadomestilo izplača za ves čas opravičene zadržanosti od dela,” so pojasnili na ZZZS.
Ko nadomestilo plače krije delodajalec – v primeru bolezni prvih 20 dni, v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pa prvih 30 dni – pa lahko nadzor opravi sam oziroma za to najame detektiva. Ta na podlagi pooblastila delodajalca od našega osebnega zdravnika pridobi naš bolniški list in ima tako vpogled v navodila in dovoljenja, ki jih imamo med bolniškim dopustom. Če detektiv odkrije nepravilnosti, lahko to prinese tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Nadomestilo v enem letu odvzeli v 9 primerih
Podatkov o nadzoru za leto 2022 na ZZZS še nimajo. Podatki za leto 2021 pa kažejo, da so kontrolorji zavoda izvedli 4.326 ciljanih kontrol. V 74 odstotkih primerih so bili predmet nadzora delavci, v 20 odstotkih samozaposleni, v 5 odstotkih pa kmetje. Kršitve so se najpogosteje nanašale na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela, so navedli na zavodu.
Kontrolorji so kršitve navodil ugotovili v 238 primerih oziroma 5,5 odstotka kontrol. V 81 primerih so zavarovancem zaključili začasno zadržanost od dela, v 23 primerih so ugotovili, da so zavarovanci zmožni za delo v krajšem delovnem času, odločbo o odvzemu nadomestila pa so izdali v 9 primerih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje