Ali lahko zaradi klimatske naprave zbolite?

PROFIMEDIA

Veliko ljudi je prepričanih, da lahko izpostavljanje delovanju klimatske naprave povzroči prehladna ali celo revmatska obolenja. Kaj pravi strokovnjakinja?

Klimatske naprave so za marsikoga balzam v vročih dneh in nočeh, mnogi pa se sprašujejo, ali niso morda nevarne za naše zdravje. Med najpogostejšimi posledicami uporabe klimatskih naprav naj bi bili prehladi, revma, vnetja sinusov in dihalnih poti, celo astma. Vse to naj bi prinašalo dolgotrajno izpostavljanje “prepihu”, ki ga ustvarjajo klimatske naprave ali pa previsoke temperaturne razlike med hlajenimi prostori in zunanjostjo.

Ali to drži, smo povprašali prof. dr. Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa športa.

Ali daljša izpostavljenost delovanju klimatske naprave lahko povzroči prehladna ali revmatska obolenja oz. obolenja dihal oziroma katera druga, ali jih morda poslabša?

Revmatskih obolenj nikakor ne povzroča, lahko pa povzroča prehlad, poslabšanje astme, če je hladen zrak usmerjen na telo, tudi kakšne mialgije (bolečine v mišicah – op. p.). Vse to pa je običajno povzročeno s prehladnim zrakom. Seveda je potrebno, odvisno od klimatske naprave, upoštevati tudi možnost raztrosa bakterij, spor, gliv, virusov, kemijskih snovi iz stavbe same (notranji zajem zraka) in tako dalje. Sodobne klimatske naprave so konstruirane tako, da slednje v največji meri preprečujejo.

Ali klimatska naprava lahko povzroči prehlad?

Pravzaprav ga neposredno ne povzroči. Zdravnica Karla Robinson iz klinike v Clevelandu pojasnjuje: “Že naši predniki so vedeli, da hitro prehajanje iz vročega v hladni prostor lahko povzroči prehlad. Zato se je razvil mit, da klimatske naprave povzročajo prehlade. Ko klimatska naprava ohladi temperaturo v prostoru, postane zrak veliko bolj suh, kar pomeni, da smo lahko bolj dehidrirani, in ko vdihavamo suh zrak, to vpliva na naše sluznice, ki so naša prva obrambna linija odpornosti. To so sluznice v nosu, ustih ali pljučih. Te začnejo pokati, in njihova prepustnost za viruse in bakterije, ki jih je v zraku vedno dovolj, se poveča. Bistvenega pomena je zato, da klimatske naprave prostora ne ohladijo preveč.”

Obstaja mnenje, da je pogosto prehajanje iz toplih/vročih v hladne prostore lahko vzrok za obolenje? Je to res ali je mit?

Bolj mit kot resnica. Seveda pa lahko velike temperaturne razlike povzročijo blažje prehlade, vendar je spet to odvisno od dela, časa zadrževanja na toplem oziroma hladnem.

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak poudarja, da je izpostavljenost vročini veliko bolj problematično in nevarno za zdravje kot klimatske naprave. Opozorila je, da ljudje umirajo zaradi vročine, ne pa zaradi delovanja ali izpostavljenosti klimatskim napravam. Še posebej so v nevarnosti starejši ljudje, otroci in bolniki s kardiovaskularnimi boleznimi, za katere so klimatske naprave v vročih dneh pravzaprav rešitev.

Kakšna je optimalna temperaturna razlika med zunanjostjo in ohlajenim prostorom?

Obstaja le splošno priporočilo, naj ne bi bila prevelika. Vendar je to seveda odvisno od zunanje temperature in tudi koliko časa se zunaj zadržujemo. Če je zunaj 40 stopinj, bomo seveda ohlajali na 25 ali 26 stopinj, na isto temperaturo bomo na primer ohlajali, če je zunaj 30 stopinj Celzija. Bistvena je torej temperatura zraka v delovnem prostoru (poleg tega tudi vlaga in hitrost gibanja zraka, kvaliteta tega (odsotnost prašnih delcev, alergenov, dišavnic …) in seveda, kaj delamo.

Priporočila NIJZ:

temperatura v hlajenem prostoru naj bo med 22 in 26 stopinj Celzija,
relativna vlažnost 30─60 %,
srednja hitrost zraka v času hlajenja pa 0,15 metra na sekundo.
V poletnih mesecih, ko zunanje temperature presegajo 30° Celzija, je treba temperaturo v prostoru, če ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave. Preprosto pravilo naj bo, da prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo, kot jih pozimi ogrevamo.

Ali obstajajo bolezenska ali druga stanja, pri katerih je uporaba klimatske naprave priporočljiva?

Klimatske naprave so pri visokih temperaturah priporočene za vse ljudi, seveda so bolj občutljivi mladi do 30 let, starejši ljudje, ljudje, ki imajo kardiovaskularne, pljučne in ledvične bolezni.

Ali v zadnjih poletjih, ki so poprečno bolj vroča, vedno več prostorov ali avtomobilov pa je opremljenih s klimatskimi napravami, beležimo porast prehladnih obolenj ali revmatičnih simptomov?

Nimamo tega podatka, tudi verjamem, da to ni tako. Veliko večje zlo bi bilo, če bi v avtih ohranjali visoke temperature, ki dokazano vplivajo na kognitivne sposobnosti ljudi. Kot veste, je namreč veliko več nesreč povzročenih z visoko temperaturo.

Bolezen lahko povzroči umazana in nevzdrževana klima

Bolj kot hladen zrak je lahko škodljivo, če klimatska naprava ni ustrezno vzdrževana, saj se lahko v njej namnožijo plesni in bakterije. Te pa potem klimatska naprava raznosi v prostor.

Uporaba klimatske naprave v avtomobilu

Izpostavljenost hitrim temperaturnim razlikam na telo deluje stresno, ker se temu težko izognemo pri vstopanju in izstopanju iz klimatiziranih stavb ali pri uporabi osebnih avtomobilov, je priporočljivo zmanjšati hlajenje 5-10 minut pred prihodom na cilj, priporoča NIJZ. Pomembno je tudi, da zelo razgret avto pred začetkom vožnje prezračimo in nekoliko ohladimo ter šele nato vanj sedemo in vključimo klimatsko napravo, iz katere pa naj tok zraka ne bo usmerjen neposredno v naš obraz ali telo.

Če nimamo klimatskih naprav, se pred vročino lahko zaščitimo s senčenjem oken, zunanjimi žaluzijami, pravilnim režimom zračenja (daljše zračenje v hladnejših urah dneva, ponoči in zjutraj) in z boljšo izolacijo zgradb. Lahko se umaknemo v klimatizirane javne prostore, na primer knjižnice, trgovske centre, cerkve, muzeje itd., saj že nekaj ur bivanja v hladnejšem okolju pomembno zmanjša stres zaradi toplotne obremenitve, pa še piše na spletni strani NIJZ.