Menu Item
V pripravi je novela zakona o zaščiti živali, ki prinaša številne novosti, predvsem na področju financiranja zavetišč za zapuščene živali. Slovensko javnost je sicer zelo razburila napoved, da bi lahko financiranje uredili prek uvedbe nove oblike dajatve za lastnike psov, kar pa po navedbah ministrstva za kmetijstvo ter uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ne drži. Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je za N1 dejala, da bi novela občinam dala zakonsko podlago, po kateri bi lahko lokalne skupnosti lastnikom psov v občini zaračunale tako imenovan namenski prispevek. Kaj pa to pomeni v praksi?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pripravlja novelo zakona o zaščiti živali, o kateri je pred dnevi poročal časnik Dnevnik. Novela zakona naj bi prinesla številne novosti, predvsem na področju ureditve financiranja zavetišč za živali. Kot eno od možnih sprememb pri financiranju je Dnevnik navedel tudi morebitno uvedbo nove oblike dajatve lastnikov psov za zagotavljanje oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih.
Nato je v javnosti završalo, še posebej na družbenih omrežjih, kjer so bili številni uporabniki kritični do uvedbe novega davka oziroma dajatve. Na družbenem omrežju X so se tako nekateri spraševali, zakaj bi morali po novem plačevati še eno dajatev, če za svoje pse skrbijo dobro in zgledno, ob tem pa država ne kaznuje tistih, ki pse zanemarjajo. Redki odzivi so bili naklonjeni takšni potezi ministrstva, ob tem pa so se nekateri še spraševali, zakaj vladajoči ne naredijo kaj v smeri preventive, da bi bilo v zavetiščih manj zapuščenih psov.
Ali torej lastnike psov čaka nov davek oziroma dajatev? S tem vprašanjem smo se obrnili neposredno na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić, ki nam je zatrdila, da nikakor ne gre za novo obliko davka. “Novela zakona predvideva uvedbo potencialne možnosti, po kateri bi lahko lastniki psov plačevali namenski prispevek v posebni občinski sklad. Občinam oziroma lokalnim skupnostim dajemo zakonsko podlago, da to uvedejo, če imajo za to interes. To ni obveznost, ki jo skozi zakon nalagamo,” je za N1 dejala Čalušić.
Predlog novele ne predvideva novega davka
Kot razlog za ta korak je navedla, da bi se na tak način zagotovil stabilnejši, bolj transparenten in bolj vzdržen način financiranja zavetišč za zapuščene živali, ki se deloma financirajo tudi iz občinskih proračunov.
Da novela zakona ne nalaga nove dajatve oziroma davka, so nam zatrdili tudi na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Dodali so, da so se v javnosti po medijskem poročanju pojavile nekatere napačne interpretacije tako imenovanega namenskega prispevka. “Višino prispevka bi določila občina in ne sme presegati zneska dnevne oskrbe za psa v Sloveniji. Kar pomeni, da govorimo znesku, ki ne bi presegel 15 do 20 evrov na letnem nivoju,” so za N1 odgovorili z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić pa ob tem dodaja, da je trenutni sistem financiranja zavetišč za živali zastarel in ni več vzdržen, na kar zavetišča že dlje časa tudi opozarjajo. Z novelo zakona pa bi, tako Čalušić, zagotovili sredstva, občine pa bi se nato same odločile, na kak način bi se ta denar iz sklada nato porabil.
“Iz naslova tega prispevka lokalne skupnosti ne bi plačevale samo oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih, ampak bi se sredstva uporabila tudi za preventivo za razbremenitev zavetišč, torej sterilizacije in kastracije zapuščenih živali, na tak način pa bi se zmanjšal pritisk na zavetišča, ki se soočajo s pomanjkanjem prostora. Sredstva bi se lahko namenila tudi širjenju infrastrukture in njenemu vzdrževanju. Tako bi lahko postavili parke za pse, koše za iztrebke,” je še dodala.
Kako bi se lahko zaračunaval namenski prispevek in kdo bi ga moral plačevati?
Še vedno pa po ministričinih besedah ostaja odprto vprašanje, na kak način bi občine lahko zaračunavale občanom ta namenski prispevek in ali bi ga morali plačevati zgolj lastniki psov, ne pa tudi na primer lastniki mačk in tisti, ki hišnih ljubljenčkov sploh nimajo.
“Sam sistem in načina plačevanja namenskih sredstev v zakonu še ni definiran, saj še ni tako daleč. To se bo urejalo po javni razpravi s podzakonskimi akti in bo kasneje natančno opredeljeno. Z zakonom dajemo občinam zgolj krovno podlago, osnove pa bodo urejene z amandmaji. Ali bodo to položnice v enkratnem znesku ali prispevki na kak drug način, pa trenutno še ne vemo,” je izpostavila ministrica za kmetijstvo.
Ob tem je dodala, da bo v javni razpravi prav tako priložnost, da se izkaže, kako se bo financiranje na koncu izvajalo in kdo vse bo vanj vključen. Poudarila je, da še ni dokončne odločitve, ali bo šlo samo za lastnike psov in ali bodo lahko prispevali tudi tisti, ki hišnih ljubljenčkov sploh nimajo. “Ti ljudje, četudi nimajo doma živali, dandanes prispevajo veliko sredstev za zavetišča. Bomo videli, kako se lahko tudi prostovoljno občani potem vključijo,” nam je dejala Čalušić.
Vzgled pri tovrstnem financiranju so si vzeli primer iz sosednje Avstrije. Na Dunaju morajo lastniki psov plačevati za prvega psa 100 evrov na leto, za vsakega naslednjega pa je višina tovrstnega prispevka več kot 100 evrov. Ministrica za kmetijstvo je dejala, da se je sistem na Dunaju pokazal kot učinkovit, prav tako so tamkajšnji občani pripravljeni plačevati tak znesek na letni ravni.
Kdo bo v prihodnje financiral namestitve zapuščenih živali v zavetiščih?
Novela zakona o zaščiti živali se loteva tudi spremembe načina, kako se zavetišča financirajo glede na čas, ki ga zapuščena žival tam preživi. Z leta 2021 vloženo novelo zakona o zaščiti živali je država zavetiščem prepovedala usmrtitve zdravih, a zapuščenih živali, ki jih v 30 dneh od sprejema ni uspelo najti novega skrbnika. Država je takrat večji del stroškov oskrbe zapuščenih živali naprtila zavetiščem in občinam.
Občine trenutno namreč krijejo stroške oskrbe zapuščenih živali prvih 30 dni po sprejemu živali v zavetišče, od 31. do 120. dne pa je oskrba živali strošek zavetišča. Po štirih mesecih oziroma več kot 120 dnevih, če zavetišču zapuščene živali ne uspe oddati, ta postane breme za državni proračun. Kot so nam odgovorili z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, bi novela zakona, ki je trenutno v pripravi, uredila tudi financiranje med 30. in 120. dnevom, ki je trenutno v celoti breme zavetišč.
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić nam je dejala, da se bodo o tem v prihodnjih mesecih še pogovarjali z vsemi deležniki, predvsem pa z občinami. “Nismo še definirali rokov, na kak način bi potekalo financiranje med 30. in 120. dnevom. Vprašanje se pojavlja, do katerega dne bi morali plačevati skrbniki odvzete živali, do katerega dne bi potem občine financirale in kdaj bi financiranje nato prevzela država. Iščemo optimalno rešitev, kako bi si občine in država stroške porazdelili,” je dejala in dodala, da glede tega vprašanja še nimajo definirane časovnice, bo pa ta problem zagotovo v noveli zakona na novo definiran.
Naši sogovorniki kot enega od možnih scenarijev, ki ga omenja tudi Dnevnik, navajajo, da bi oskrbo zapuščenih živali prvih 60 dni financirale občine, od 61. do 180. dneva pa državni proračun, kasneje pa naj bi si skrb za zapuščeno žival v zavetišču razdelila lastnik zavetišča in država, in sicer bi zavetišče prevzelo 20 odstotkov stroškov, državni proračun pa 80 odstotkov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje