Menu Item
Sezona nabiranja gob je v polnem teku, številni gobarji pa se vsako leto radi vračajo na "preverjene lokacije". Ali drži, da gobe vsako leto rastejo na istih mestih, smo vprašali predsednika Gobarskega društva Lisička Maribor Slavka Šeroda.
Številnim Slovencem je jeseni najljubši hobi nabiranje gob – pa ne le zaradi gob, iz katerih pripravljajo okusne jedi, temveč tudi zaradi rekreacije in druženja na svežem zraku. Nekateri ljubiteljski gobarji se vsako leto vračajo na iste lokacije, ki jih ne želijo razkriti, saj je tam običajno bera najboljša.
Da bi odgovorili na vprašanje, ali res drži, da gobe vsako leto rastejo na istih mestih, bi morali najprej poznati njihovo življenje, ki je bolj kompleksno, kot se zdi na prvi pogled. Nekatere gobe za rast namreč potrebujejo ne le vodo, ampak predvsem bližino dreves, saj rastejo v sožitju z njimi. Predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor Slavko Šerod je za N1 razmerje med gobami in drevesi opisal kot romantično.
“Podobno je kot pri porokah, kjer se mladoporočenca drug drugemu zaobljubita, da bosta skupaj, dokler ju smrt ne loči. Tako je tudi v naravi,” je pojasnil. Priljubljene gobe, kot so lisičke in jurčki, spadajo v t. i. mikorizne gobe, saj rastejo v sožitju z drevesi.
“Svet gob je neverjeten”
“Njihovo podgobje se poveže s koreninami dreves in so skupaj, dokler živijo. Razen če drevo posekajo. V tem primeru tudi goba ne raste več,” je dodal. Sožitje med drevesi in gobami poteka pod zemljo, kjer vlada ekonomija – nekakšne vrste trgovanje za sol in sladkor. Gobe drevesu dajejo vodo in soli, v zameno za to pa dobijo sladkor, ki ga drevo proizvaja s fotosintezo. Jurčke in lisičke tako vedno rastejo ob drevesih. “Če je drevo, jurček ali lisička ni daleč stran. Njihovo podgobje se širi koncentrično, kar pomeni, da gob čez leta morda ne bomo našli tik ob drevesu kot na začetku, zagotovo pa v njegovi bližini,” je dejal Šerod.
In če jurčki in lisičke za rast potrebujejo drevo, je proces rasti pri nekaterih drugih gobah drugačen. “Dežniki spadajo v t. i. skupino gniloživk oziroma saprofitov. To pomeni, da lahko rastejo kjerkoli. Podobno je z gobami paraziti, ki rastejo na nekem organizmu. Tudi te vrste gob lahko rastejo kjerkoli, lahko pa jih tudi umetno gnojimo. To so denimo kukmaki, marele, bukovi ostrigarji, šitake, pa tudi zdravilne gobe, kot sta reishi in čaga,” je poudaril predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor. Saprofite in gobe parazite tako lahko najdete na vrtu, v parku …
Pri gobah pa ni zanimiva samo njihova prehranjevalna veriga, temveč tudi to, da se lahko pojavijo v več oblikah. “To je lahko posledica spolnega ali nespolnega razmnoževanja. Gobe se lahko klonirajo tako, da ima ista goba več pojavnih oblik. Svet gob je res neverjeten,” je pojasnil Šerod.
“Nekatere gobe imajo raje listavce, druge iglavce”
Čeprav gobe običajno najbolje uspevajo na območjih, kjer je hranil v izobilju, njihova rast ni pogojena z rodovitnostjo zemlje. “Ravno nasprotno – celo tam, kjer so travišča suha in je zelo malo hranil, si ti organizmi med seboj pomagajo. Podgobje se lahko razprostira na zelo veliki površini. Od tam črpajo vse potrebne snovi in minerale, da lahko pomagajo drevesom. Ti namreč nimajo tako razvitega koreninskega sistema in ne sega daleč. Tako si med seboj pomagajo, še posebej na območjih, ki so degradirana,” je opisal sogovornik.
Na vprašanje, ali je rast neke gobe pogojena z vrsto drevesa, torej da je listavec ali iglavec, je Šerod odgovoril, da to ni tako zelo pomembno, a da imajo tudi gobe svoje preference. “Nekatere so bolj specializirane za listavce, nekatere za iglavce. V Mikološki zvezi Slovenije se že zadnjih petdeset let trudimo opisovati takšne gobe in jih običajno opisujemo na drevo. Tako imamo borovega gobana ali macesnovo lupljivko. Trudimo se, da že v imenu nakažemo, s katerim drevesom je goba povezana. Gobe so sicer v glavnem bolj pragmatični organizmi, ki jih zanimajo predvsem hranila. Dokler goba od drevesa dobi hrano, jo velikodušno sprejme,” je dodal.
Goba je lahko čez leta tudi nekaj deset metrov stran od prvotne lokacije najdbe
Glede na pogoje njihove rasti – ali torej drži, da vsako leto rastejo na istih mestih? Odgovor je: da in ne. Kot je pojasnil Šerod, gobe ne rastejo vedno na povsem istih mestih, razlog za to pa je podgobje. “Gobe ne zrastejo vedno na istih mestih, ampak nekje na svojem podgobju, ki se vedno bolj širi. Goba je lahko sčasoma nekaj metrov stran, čez leta pa tudi nekaj deset metrov stran od prvotne lokacije najdbe. Torej ne rastejo vedno na istih mestih, ampak blizu,” je poudaril.
Če torej gobe najdete na neki lokaciji, je povsem verjetno, da jih boste tudi naslednje leto našli tam. Zato imajo gobarji priljubljene lokacije nabiranja. “Če bo gobar na nekem rastišču našel jurčka, se bo tja vračal. Lokacije oziroma rastišča gobarji običajno skrivajo. Če najdete rastišče gobanov, se lahko vsako leto vračate tja, je pa najdba gob odvisna tudi od tega, ali tisti trenutek rastejo ali ne. Če poznate habitat in mejnike gob, boste znali kar dobro oceniti, kdaj goba zraste,” je dodal.
Da bi gobe našli na priljubljeni lokaciji ob pravem času, morajo ljubiteljski gobarji, tako kot je poudaril Šerod, poznati njihove mejnike. Prvi se začne že pozno februarja ali marca. Takrat, še preden drevesa olistajo, začnejo rasti marčne polževke. Naslednji mejnik se zgodi konec marca oziroma aprila, ko poženejo pomladne gobe, kot so smrčki, ki rastejo vse do maja. Konec maja oziroma junija začnejo rasti že gobani, torej poletni jurčki, lisičke, golobice …
Njihova rast je sicer pogojena s poletnimi vremenskimi razmerami. “Če je poletje tako vroče, kot je bilo letošnje, septembra slabo rastejo. Visoka temperatura jim ne ustreza. Zdaj, ko smo končno dobili nekaj dežja, temperature pa niso prenizke, pa vse te gobe rastejo,” je izpostavil predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor.
Za konec je Šerod ljubiteljske gobarje povabil, da se pridružijo gobarskim društvom, kjer bodo lahko podrobneje spoznali “ta neverjetni svet gob”. “Dobili bodo odgovore na pogosto zastavljena vprašanja, o gobah se bodo lahko izobraževali, podrobneje spoznali zakonske predpise pri nabiranju gob in še mnogo več.”
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje