Menu Item
Po navedbah Ambasade Rog je notranje ministrstvo nosečo prosilko za azil izpostavljalo stresu postopkov za predajo na Hrvaško, po porodu pa sta oba z otrokom pristala v kritičnem stanju. Ministrstvo konkretnih postopkov ne komentira, a je pojasnilo, da že iz izjave nevladnikov izhaja, da o nosečnosti ni bilo obveščeno, sicer bi primerno ukrepalo.
Ambasada Rog je minuli teden sporočila, da je noseča prosilka za azil, ki se že več mesecev na sodišču bori proti predaji na Hrvaško, pri porodu skupaj z dojenčkom pristala v kritičnem stanju. V nevladni organizaciji so dodali, da je bilo notranje ministrstvo “večkrat opozorjeno, da utegne povečevanje stresa, povezanega z deportacijo na Hrvaško, resno vplivati na zdravje matere in otroka,” tudi iz strani ginekologinje in zdravnika. Otrok je po njihovih navedbah utrpel trajne poškodbe možganov, v kritičnem stanju pa je tudi več njegovih telesnih organov, saj ob porodu več minut ni dihal.
Na notranjem ministrstvu so za STA odgovorili, da konkretnih postopkov ne morejo komentirati. Iz izjave Ambasade Rog pa po njihovem mnenju izhaja, da so konkretno zdravstveno stanje in morebitne vplive na nosečnico pojasnili šele v tožbi, o kateri odloča upravno sodišče. Ministrstvo, kot pristojni organ ne sme in ne more vplivati na odločitve sodišča, so zapisali.
Ob tem so poudarili, da v primeru nosečih žensk in drugih ranljivih oseb posebej pozorno preučijo vse okoliščine in morebitno zdravstveno stanje, ki bi lahko vplivalo na predajo. Če bi bilo ministrstvo v posameznem primeru s strani pristojnih strokovnjakov obveščeno, da je postopek predaje odgovorni državi članici za nekoga z medicinskega vidika preveč ogrožajoč in lahko povzroči trajne zdravstvene posledice, bi to v postopku predaje nedvomno upoštevalo in ustrezno ukrepalo, so navedli.
Dodali so, da dublinska uredba, po kateri bi bila nosečnica vrnjena, posebej vsebuje določbo, po kateri mora država članica, ki izvede predajo, odgovorni državi članici posredovati informacije, s katerimi razpolaga, o kakršnihkoli posebnih potrebah osebe. Odgovorna članica nato poskrbi, da se take osebe ustrezno obravnava in jim zagotovi nujno zdravstveno oskrbo, če je ta potrebna.
Ambasada Rog v svojem sporočilu vztraja, da so prosilci za azil ob vrnitvi na Hrvaško deležni nasilja, notranje ministrstvo pa je sicer v preteklih mesecih na te očitke odgovarjalo, da tudi slovenska sodna praksa zavzema stališče, da v konkretnih primerih ni bila podana utemeljena domneva, da na Hrvaškem obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
Nevladniki tudi menijo, da bi ministrstvo prav v takšnih primerih lahko uporabilo t. i. diskrecijsko klavzulo Dublinske uredbe, po kateri lahko vsaka članica EU prevzame pristojnost za obravnavo prošenj za azil, podanih na njenem ozemlju. Ministrstvo je sicer za STA navedlo, da v zadnjem letu diskrecijske klavzule niso uporabili.
“Menimo, da gre za popolno odpoved sistema, ki je ustvarjen in financiran z namenom, da nudi zaščito ljudem, ki jo potrebujejo,” je Ambasada Rog sklenila v sporočilu. Poleg pravosodja so kritiko usmerili tudi v poslance DZ ter vlado, ki da imajo že mesece na mizah pobude in praktične predloge za prekinitev “deportacij” na Hrvaško, a ne najdejo odločnosti, da sprejmejo edino humano odločitev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje