Ambasada Rog: Več sto prosilcev za azil dnevno živi in dela z grožnjo deportacije

Aktivisti in migranti, zbrani v Ambasadi Rog, so danes predstavili sedmo številko glasila Tukaj smo. Posvetili so jo vprašanju deportacij po dublinski uredbi, po kateri se znotraj EU določa odgovorne države za obravnavo prošenj za azil. Sistem deportacij niža delovne standarde in ne cilja na obvladovanje deportacij, temveč cene dela, so dejali.

Slovenija prosilce za azil izganja na Hrvaško, ki jo notranje ministrstvo po dublinski uredbi upošteva kot varno državo za begunce. A se Hrvaški organi po navedbah Ambasade Rog poslužujejo nehumanih metod za izganjanje prosilcev za azil in onemogočajo obravnavo prošenj za zaščito. To so ugotovila številna evropska sodišča, so opozorili v skupni izjavi na novinarski konferenci pred prostori urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov.

Na Hrvaškem so jim odrekali hrano in medicinsko pomoč

Lani je ministrstvo za notranje zadeve obravnavalo 5.634 prošenj za mednarodno zaščito, je razvidno na spletni strani ministrstva. Kot so navedli v Ambasadi Rog, je ministrstvo izdalo kar 2.387 odločb o vračanju v drugo državo, največkrat na Hrvaško in v Bolgarijo. To pomeni, da Slovenija praktično ne sprejema prošenj za azil in prosilce obsoja na deportacije v državi, kjer jim niso omogočeni pošteni in humani postopki obravnave, so poudarili. Opozorili so tudi, da deportacija na osebo stane med 3.000 in 6.000 evrov, v kar niso všteti stroški odvetnikov, prevajalcev in policijskega spremstva. Lani so deportirali 68 prosilcev, letos pa 20.

Prosilci so na deportacijo obsojeni tudi, ko odločevalcem predložijo dokaze, da so bili deležni tepeža in rasizma. Prosilcem so tako po navedbah Ambasade Rog v hrvaškem azilnem domu Porin v Zagrebu odrekali hrano in nujno medicinsko pomoč, prav tako pa jim v postopku niso zagotovili prevajalcev in odvetnikov. Na odločitve o izgonu pa ne vpliva niti to, da so prosilci v Sloveniji zaposleni, se učijo jezika in imajo socialne in partnerske vezi, so dodali.

Prisiljeni sprejeti izkoriščevalske pogoje

Več sto prosilcev za azil dnevno živi in dela z grožnjo deportacije. Pred nekaj dnevi so policisti tako deportirali devetnajstletnika, ki je poklicni nogometaš v slovenskem klubu, ter delavca iz znamenite ljubljanske restavracije, ki v Sloveniji živi že dve leti, so povedali. Pri tem so opisali nasilje, ki so ga deportirani doživljali med postopkom.

Azilna politika služi ekonomskim interesom, saj zagotavlja delavce, ki so prisiljeni sprejeti dela v tovarnah in plantažah pod najslabšimi pogoji, v državah, ki kapitalistični center oskrbujejo s poceni izdelki, so dejali. Poleg tega, da živijo pod grožnjami izgona, prosilci težko dobijo redne zaposlitve, zato so prisiljeni sprejeti izkoriščevalske delovne pogoje in celo delo na črno, so poudarili.

Agencijske in migrantske delavce izkoriščajo predvsem gostinska in logistična podjetja, na kar soprejšnji teden spomnili tudi v oddaji Tarča, so dodali. Kršitve človekovih pravic beguncev in tujih delavcev tako niso naključje, temveč sestavni del državne trgovine z ljudmi. Do zlorab prihaja zaradi pohlepa po dobičkih ter neodgovornosti uradnikov, ki ob tem gledajo stran, so pojasnili.

Ministrstvo očitke zanika

Z ministrstva za notranje zadeve so se odzvali s pojasnilom, da Slovenija spoštuje zakonodajo na področju mednarodne zaščite in jo omogoča vsem osebam, ki izpolnjujejo pogoje. Zapisali so, da koncept mednarodne zaščite v pravnih aktih na ravni EU prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa možnosti izbire države članice. Države članice so dolžne obravnavati vsako prošnjo, ki jo prosilec vloži na njihovem ozemlju in za katero ni pristojna druga država.

Poudarili so, da je Slovenija letos po dublinskem postopku v druge države zakonito predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito, v letu 2024 68, v letu 2023 pa 13. Dodali so, da ne gre za deportacije. Pojasnili so še, da je bil v letu 2024 status mednarodne zaščite priznan 184 osebam, letos pa 30 osebam. V letu 2025 pa se nadaljuje tudi trend samovoljnega zapuščanja Slovenije s strani prosilcev za mednarodno zaščito, so še zapisali.