Komisija za preprečevanje korupcije je analizirala zaposlovanja v času menjave zadnjih štirih vlad. Ugotovila je, da se je največ ljudi, ki so bili zaposleni na zaupanje – torej je bila njihova zaposlitev vezana na mandat funkcionarja oziroma vlade – zaposlilo v času vlade Janeza Janše.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je končala analizo ocene korupcijskih tveganj v postopkih zaposlovanj v času menjav vlad, izvoljenih po novembru 2013. V analizo so bile tako zajete zaposlitve v času menjave vlad, ki so jih vodili Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec in Janez Janša.

Kot je danes sporočila KPK, so pri tem ugotovili potencialna sistemska korupcijska tveganja pri nadaljnjih zaposlitvah funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje, po koncu mandata, kot so: ogroženo je lahko nepristransko vodenje javnih natečajev, funkcionar svoje funkcije ne opravlja profesionalno, strokovno, zakonito in v javno korist, določene gospodarske družbe so lahko privilegirane, pojavi se lahko klientelizem, poveča se lahko verjetnost za nastanek nasprotja interesov …

Največ zaposlitev v času Janševe vlade

Kot je razvidno iz analize, ki jo je objavila KPK, se je največ ljudi, ki so bili zaposleni na zaupanje – njihova zaposlitev je bila torej vezana na mandat funkcionarja oziroma vlade, ob koncu mandata zaposlilo pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju ravno v času vlade Janeza Janše. Na drugi strani se je najmanj ljudi zaposlilo v času odhoda vlade Alenke Bratušek.

Komisija je v analizi Janševega mandata ugotovila, da je 75 oseb, ki so bile zaposlene na zaupanje, med trajanjem ali po izteku mandata ostalo zaposlenih v javnem sektorju (pri istem ali drugem delodajalcu). V zasebni sektor se je vrnilo ali odšlo 29 ljudi, prav toliko ljudi pa se je vrnilo k prejšnjemu delodajalcu v javni sektor.

O zaposlovanju ob koncu Janševe vlade smo na N1 že pisali.

KPK podatke o zaposlitvah zbira že dlje časa. V prejšnji analizi (od leta 2004 do 2014) je ugotovila, da je bilo veliko takšnih zaposlitev ob izteku mandatov prve in druge vlade Janeza Janše (2004–2008 in 2012–2013) ter ob izteku mandata vlade Alenke Bratušek (2013–2014). V manjši meri se je ta trend izrazil v zadnjem mesecu vlade Boruta Pahorja (2008–2012), v primeru vlade Antona Ropa (2002–2004) pa te prakse komisija ni opazila.

Veliko tveganj

V analizi je KPK ugotovila, da je praksa vlad v omenjenih postopkih zaposlovanj med seboj precej podobna, in sicer da se je vsakokrat povečalo število ministrstev in državnih organov, s tem pa tudi funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje. 

Korupcijska tveganja, ki bi se lahko pojavila pri postopkih zaposlovanj po zaključku funkcij ali prenehanju zaposlitve na zaupanje v času med trajanjem in po končanju mandatov vlade, so tako po izsledkih analize naslednja:

• da je izbirni postopek za zaposlitev funkcionarja oziroma osebe, zaposlene na zaupanje, voden netransparentno, neobjektivno in pristransko;
• da se v postopku zaposlovanja funkcionarja oziroma osebe, zaposlene na zaupanje, izvajajo neetični in nedovoljeni vplivi s ciljem zaposlitve točno določene osebe;
• da se posamezniku omogoča prednost pri izbiri v postopkih zaposlovanja zaradi njegovega položaja (funkcionarja);
• da se v postopku zaposlovanja omogoča prednosti posameznikom, zaposlenim na zaupanje v državnem organu, pri zaposlovanju v istem organu;
• da se v času opravljanja funkcij v okviru postopkov, ki jih vodijo ministrstva ali drugi državni organi, omogoča prednosti gospodarskim družbam s kapitalsko naložbo države, v katerih imajo funkcionarji zagotovljeno mirovanje pravic;
• da se v času opravljanja funkcij v okviru postopkov, ki jih vodijo ministrstva ali drugi državni organi, omogoča prednosti ali pridobitev poslov zasebnim gospodarskim družbam, v katerih se funkcionarji po koncu opravljanja funkcije zaposlijo, ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali zaposlitev iz naslova mirovanja pravic.

KPK s priporočili vladi in ministrstvom

Komisija za preprečevanje korupcije je z namenom krepitve integritete, odgovornosti in transparentnosti javnega sektorja v zvezi z zaposlovanjem funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje, med trajanjem in po koncu mandata vladi in ministrstvom podala priporočila. Da bi tveganja nastanka okoliščin nasprotja interesov ustrezno upravljali ter zagotavljali objektivnost in nepristranskost delovanja državnih organov, je v priporočilih izpostavila vzpostavitev zakonskega okvira za “obdobje ohlajanja” (t. i. cooling-off period) po zaključku mandata funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje.

Kaj je preverjala KPK

V analizi – gre za nadgradnjo analize iz leta 2014 – je KPK preverjala, kako so funkcionarji in osebe, zaposlene na zaupanje, po prenehanju mandata nadaljevali delo: pri svojem aktualnem organu, pri organu v sestavi ali drugem organu javnega sektorja. Prav tako je KPK preverjala njihove prezaposlitve iz zaposlitev na zaupanje v zaposlitve na delovna mesta v družbah s kapitalsko naložbo države ali samoupravne lokalne skupnosti. Kot so pojasnili na KPK, je namen analize številčno prikazati omenjene prezaposlitve ter posledično izpostaviti trende in potencialna korupcijska tveganja, ki bi pri teh prehodih lahko nastala.

Ni pa KPK v analizi preverjala prehodov zaposlitev vseh javnih uslužbencev iz določenega v nedoločen čas, ampak je med javnimi uslužbenci pregledala zgolj osebe, ki so bile v tem statusu zaposlene na zaupanje. “Prav tako komisija z analizo ne podaja vrednostne sodbe o zakonitosti vodenja zaposlitvenih postopkov, saj so za nadzor nad navedenim pristojni drugi nadzorni organi – inšpekcije. Z analizo komisija tako ni iskala morebitnih nepravilnosti v konkretnih kadrovskih postopkih. Možno je tudi, da je v določenih primerih zaposlovanja šlo za zaposlitev za določen čas (na primer za čas projekta ali nadomeščanja javnih uslužbencev) ali pa da je v določenih primerih funkcionar ali oseba, zaposlena na zaupanje, bila že pred začetkom funkcije ali zaposlitve na zaupanje za nedoločen čas zaposlena v javnem sektorju in ji je tista zaposlitev mirovala,” so še zapisali na KPK.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.