Menu Item
V zadnjih letih je v srednjem delu Soške doline tekla burna razprava o kakovosti zraka in morebitnih vplivih cementarne v Anhovem. Ob protestih, protiprotestih, pozivih občine in zaostrovanju zahtev glede izpustov pri sosežigu je v dolini potekalo tudi merjenje in raziskava kakovosti zraka v dolini. Kljub običajnim koncentracijam prašnih delcev PM10 so raziskovalci pri nekaterih pomembnih parametrih namerili vrednosti med najvišjimi v Evropi.
Raziskovalci z Univerze v Novi Gorici so v sodelovanju z nekaterimi tujimi raziskovalnimi centri merili koncentracije delcev PM10 in nato z analizo njihove sestave iskali vire onesnaženja. Meritve so potekala od novembra 2020 do novembra 2021, merilniki pa so bili postavljeni na strehi osnovne šole v Desklah, ki je od tovarne nekdanjega Salonita Anhovo (danes se podjetje imenuje Alpacem) oddaljena približno en kilometer. Študijo sta v Sloveniji financirala občina Kanal ob Soči in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost.
Kot je povedal dekan novogoriške fakultete za znanosti o okolju in vodja projekta Griša Močnik, so vzorce prašnih delcev zbirali na filtrih in jih nato kemijsko analizirali. Izmerjene koncentracije prašnih delcev PM10 so bile po ugotovitvah primerljive z drugimi podobnimi alpskimi dolinami. Višje koncentracije so merilniki zabeležili v zimskih mesecih, koncentracije pa so evropsko skrajno dnevno vrednost 50 mikrogramov delcev na kubični meter zraka presegle trikrat. Eden od skokov je sovpadal s prihodom saharskega peska nad območje.
Prva avtorica članka, ki je bil maja objavljen v reviji Environment International, in raziskovalka Kristina Glojek je pojasnila, da so na območju zaznali deset virov, ki prispevajo k masi delcev PM10. “Poleg običajno zaznanih virov smo zaznali tudi dva vira, ki jih v podobnih študijah redko zaznamo. To je bil vir, bogat s kloridi, in z minerali bogat vir, ki smo ga poimenovali cementni prah,” je pojasnila raziskovalka.
Zaradi onesnaženega zraka je leta 2019 po svetu umrlo okoli 6,7 milijona ljudi, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije. Nekoliko novejši podatki drugih institucij pa govorijo celo o 8 milijonih smrti v enem letu.
Izpuste so nato povezali z aktivnostmi na območju meritev. Največji delež (34 odstotkov) prašnih delcev PM10 v ozračje prispeva kurjenje biomase, na drugem mestu pa je cementarna, ki v ozračje izpusti 17 odstotkov PM10. Proizvodnji cementa so raziskovalci pripisali tri vire onesnaženja s prašnimi delci: del izpustov zaradi prometa, cementni prah in vir, bogat s kloridi. Pri prometu so v študiji izpostavili, da je 85 odstotkov tovornjakov povezanih z delovanjem tovarne.
Cementni prah in kloride so pripisali proizvodnji v tovarni, predvsem stranskemu produktu, ki ga v angleščini imenujejo cement kiln dust. Kot piše v študiji, lahko k cementnemu prahu štejemo tudi prašne delce iz kamnoloma ter izpuste med prevozom in obdelavo kamnine. Vir kloridov pa so pripisali tudi postopku v proizvodnji cementa, kjer morajo zaradi trdnosti betona izločiti kloride.
Nekateri parametri raziskovalce zelo skrbijo
Raziskovalci so se nato osredotočili tudi na parameter, imenovan oksidativni potencial. “To je nov parameter, ki za zdaj še ni predpisan v zakonodaji, ampak je to po prepričanju Evropske komisije okoljski parameter, s katerim ocenimo vpliv onesnaženega zraka z delci onesnaženega zraka na zdravje. Potencial merimo tako, da PM10 zberemo na filtru, jih ekstrahiramo in nato izmerimo, kako hitro delci oksidirajo testno spojino, kot je na primer askorbinska kislina oziroma vitamin C. Poskušamo oceniti, kako spojine povzročajo oksidativni stres v našem telesu,” je pojasnil vodja projekta Griša Močnik. Višji kot je oksidativni potencial, bolj je spojina škodljiva za človeka.
Močnik je ob tem opozoril, da bo oksidativni potencial postal zelo pomemben v prihodnosti, saj bo vključen v prenovljeno evropsko direktivo o kakovosti zraka, ki naj bi jo sprejeli prihodnje leto.
Pri analizi oksidativnega potenciala na enoto mase so ugotovili, da ima cementarna najvišji potencial, predvsem na račun vira, bogatega s kloridi. To pomeni, da so pri enaki masi prašnih delcev, ki gredo v ozračje pri kurjenju biomase, in delcev, ki gredo v ozračje pri proizvodnji cementa, za človeka bolj škodljivi tisti delci, ki v zrak pridejo iz cementarne. “Vrednosti oksidativnega potenciala na enoto mase so visoke in glede na študije drugod po Evropi za posamezen vir med najvišjimi v Evropi,” je dejala avtorica študije Glojek. Pri oksidativnem potencialu na enoto volumna zraka so bili izpusti iz cementarne na drugem mestu, za izpusti ob kurjenju biomase.
Po Močnikovih besedah je raziskava pokazala, da je treba onesnaženost zraka obravnavati večplastno. “Kljub formalni zadovoljivi kakovosti zraka vidimo, da so nekateri merjeni parametri, kot je oksidativni potencial, zelo skrb vzbujajoči,” je dodal.
V raziskavi sicer niso merili nobenih izpustov iz dimnika tovarne, prav tako pa v študiji tudi ne moremo iskati ugotovitev o sosežigu odpadkov v tovarni, ki se uporabljajo kot gorivo za proizvodnjo. Močnik je pojasnil, da so ubežne emisije, ki so jih oni obravnavali, povezane z dvigovanjem prahu iz tal ali pa z izpusti, povezanimi s proizvodnim procesom. Je pa opozoril, da bi povečanje proizvodnje, česar si v anhovski cementarni želijo, pri nespremenjenih drugih okoliščinah pomenilo tudi linearno povečanje omenjenih ubežnih izpustov.
Na današnji prestavitvi študije je bil poleg raziskovalcev tudi župan občine Kanal ob Soči Miha Stegel. Kot je dejal, ni več dvoma, da ima cementarna v okolici jasen in tudi merljiv negativen vpliv na kakovost zraka in da je ta vpliv tudi bistven in ne minimalen. Opozoril je, da ljudje živijo še precej bližje kamnolomu in glavnemu izpustu tovarne, ter dodal, da si na občini želijo čim več strokovnih raziskav, saj gre pri tokratni le za delček zgodbe.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje