Analizirali dostave poštnih pošiljk v Sloveniji, kažejo se korenite spremembe na trgu

Kot je pokazala analiza, s katero državni regulator preučuje aktualne trende, izzive in razvojne usmeritve na področju dostave paketov, uporabniki vse pogosteje pričakujejo prilagodljivost, možnost sledenja pošiljkam v realnem času ter hitrejše in zanesljivejše dostavne roke, pri čemer se povečuje pomen trajnostnih rešitev in optimizacije dostavnih omrežij.

Poštni trg je v zadnjih desetih letih doživel korenite spremembe, saj se obseg pisemske pošte zmanjšuje, po drugi strani pa se zaradi vse večje ponudbe spletnih trgovin vztrajno povečuje količina paketov. To po podatkih Akosa kažejo tudi podatki o strukturi prihodkov evropskih ponudnikov poštnih storitev v prvi polovici lanskega leta.

Med pomembnejše izzive, s katerimi se soočajo pošiljatelji, sodijo zamude pri pošiljkah v carinskih postopkih, dodatni stroški v dobavni verigi, tarife oziroma pristojbine, stroški pošiljanja in stroški povratnih pošiljk. Potencial za izboljšanje uporabniške izkušnje je po ugotovitvah Akosa velik, zlasti z uporabo avtomatizacije in umetne inteligence.

Hiter tehnološki napredek in spremembe v vedenju potrošnikov namreč pomembno vplivajo na razvoj poštnih storitev, kar je spodbudilo inovacije v modelih dostave in prejema pošiljk. Poleg tradicionalnih dostavnih storitev na naslov so vse bolj prisotne tudi rešitve dostave izven doma, vključno z avtomatiziranimi dostavnimi točkami, kot so paketomati in pametne omarice, pošte ter druge alternativne lokacije, kot so maloprodajni objekti ali bencinske črpalke.

Pošta Slovenije opravi največji delež dostave paketov

Tudi po raziskavi, ki jo je izvedel Evropski regulator poštnih storitev (ERGP), so se količine dostave pošiljk izven doma v zadnjih štirih letih povečale, čeprav je tradicionalna dostava na dom še vedno prevladujoč način dostave uporabnikom. To še posebej velja za države zahodne in južne Evrope, medtem ko so v državah severne in vzhodne Evrope prisotni trendi vse večjega sprejemanja pošiljk izven doma.

Takšne rešitve so še posebej pomembne v gosto naseljenih urbanih območjih, kjer skupni nabiralniki v stavbah omogočajo hitro in varno dostavo, ne da bi moral biti prejemnik doma. Na podeželju pa lahko bencinske črpalke in lokalne trgovine služijo kot ključna mesta za prevzem pošiljke, poudarjajo na Akosu.

Pošta Slovenije sicer po podatkih Akosa še vedno opravi največji delež dostave paketov, sledijo podjetja GLS, DPD in DHL, tudi pri pošiljanju paketov pa največje število uporabnikov uporablja storitve Pošte Slovenije.

Prehod na okoljsko bolj trajnostno dostavo je glede na analizo Akosa še v zgodnji fazi. V ta namen uvajajo dostavna vozila z nizkimi emisijami predvsem v urbanih območjih, kot so Ljubljana, Maribor in Koper, medtem ko podeželska območja zaradi daljših poti in omejene infrastrukture za polnjenje električnih vozil še vedno v veliki meri oskrbujejo dizelski kombiji.

Pošta Slovenije tako na primer trenutno razpolaga z več kot 570 različnimi električnimi vozili. Prvo tovrstno dostavno vozilo so v floto vključili že leta 2017, prvi električni kombi pa leta 2020. Omenjeno podjetje v državni lasti namerava do leta 2026 delež čistih vozil v voznem parku letos povečati na 32 odstotkov, do leta 2040 pa želi zmanjšati ogljični odtis za 31 odstotkov, dodajajo v analizi Akosa.