Menu Item
V. d. generalnega direktorja Radiotelevizija Slovenija (RTVS) Andrej Grah Whatmough je sporočil, da ne bo odstopil s položaja, k čemur so ga pozvali svet delavcev in nekateri novinarski sindikati. Ti so namreč ocenili, da sodba višjega delovnega sodišča, po kateri je bilo njegovo imenovanje za generalnega direktorja leta 2021 nezakonito, pritrjuje njihovim opozorilom.
Sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je bila objavljena nedavno, bodo na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) spoštovali, se pa ne strinjajo z njo, je dejal v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough na današnji izjavi za novinarje. Po njegovem pojasnilu je ustaljeno prakso RTVS, ki so jo uspeli dokazati na prvostopenjskem sodišču, namreč označila za nerelevantno. Poleg tega se argumentacija višjega sodišča v celoti nanaša na gospodarske družbe, ne pa na javne zavode, je dodal.
Po odločitvi Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je bilo namreč imenovanje Graha Whatmougha za generalnega direktorja RTVS januarja 2021 nezakonito. Sodišče je s tem ugodilo nekdanjemu generalnemu direktorju RTVS Igorju Kaduncu, ki se je pritožil na prvostopenjsko sodbo. Ker je sodba v diametralnem nasprotju s sodbo prvostopenjskega sodišča, se bodo obrnili na vrhovno sodišče, je napovedal Grah Whatmough. Vložili pa bodo tudi predlog za revizijo v konkretnem postopku. Sicer pa sodba višjega sodišča po njegovem mnenju v ničemer ne vpliva na delovanje RTVS.
Predsednik nadzornega sveta zavoda Borut Rončević je prav tako dejal, da delo sveta v tem mandatu poteka ustrezno in delujejo v skladu z zakonodajo. V povezavi z današnjo sejo odbora DZ za kulturo, ki je računskemu sodišču predlagal izvedbo revizije o pravilnosti in smotrnosti poslovanja RTVS in še posebej pravilnosti in zakonitosti letnega poročila zavoda za lani, pa meni, da dela v DZ ne smejo usmerjati blogi z neutemeljenimi podatki. Pri svojem delu izhajajo iz ugotovitev notranjih in neodvisnih zunanjih revizij, je zatrdil.
Grah Whatmough je na novinarsko vprašanje, povezano s sodbo višjega delovnega sodišča, dejal, da se ta nanaša na razpis za generalnega direktorja, objavljen leta 2020, na katerem je bil izbran. Razpis je od kandidatov zahteval tri leta izkušenj pri vodenju velikih sistemov, česar pa statut zavoda sploh ni določal. Tu se zato po njegovem pojavi vprašanje, ali je bil razpis v skladu s statutom, je dejal. Hkrati meni, da izpolnjuje pogoje za vodenje velikih sistemov.
Na vprašanje, kdo je pripravil pravno mnenje, na podlagi katerega ga je programski svet januarja 2021 lahko imenoval za generalnega direktorja, pa meni, da sta mnenje pripravila pravna pisarna zavoda in zunanji odvetnik zavoda Janez Tekavec. Ob dvomih o poročilu zavoda za lani, ki so se pojavili v javnosti, je opomnil, da je poročilo pregledala revizijska hiša, ki jo je izbral že prejšnji generalni direktor Igor Kadunc. Načina evidentiranja odhodkov za slovenski film, ki je bil prav tako nazadnje spremenjen v Kadunčevem času, pa niso spreminjali, je zagotovil. Očitki so po njegovem “posledica nezadovoljstva posameznikov, ker sami niso znali ali uspeli zagotoviti finančne stabilnosti zavoda”.
Zatrdil je, da zavod ne jemlje sredstev neodvisnim producentom. Vsako leto nameni za neodvisno filmsko produkcijo celo več sredstev, kot bi bilo treba. Res pa je, da tega denarja neodvisni producenti ne počrpajo, ker bodisi ne uspejo sestaviti finančne konstrukcije bodisi med samim izvajanjem projekta ugotovijo, da ni izvedljiv. V nobenem primeru pa ne gre za razloge na strani RTVS. Pri tem je dolžnost RTVS, da neporabljena sredstva nameni slovenskemu igranemu programu. “In točno to bomo storili,” je napovedal. Ker so slovenske serije po njegovih besedah zelo gledane, bo neporabljen denar namenjen serijam, kot je denimo Jezero.
Ob očitkih, da imenovanje urednikov poteka kljub temu, da aktualno vodstvo lahko v skladu z novelo zakona o RTVS opravlja le tekoče posle, odgovarja, da imenovanje urednikov sodi med tekoče posle. Vsak medij mora po njegovem opozorilu imeti urednike, na zavodu pa je prav v tem času številnim urednikom potekel mandat. Glede prenove sistema za merjenje gledanosti je pojasnil, da so nadzornemu svetu zavoda predlagali, da bi čim prej izvedli javno naročilo za merjenje gledanosti, poslušanosti in branosti, kar bi veljalo od 1. januarja 2025 naprej.
Aktualni sistem je po njegovem zastarel, vprašanje je tudi ustreznost vzorca 450 gospodinjstev. Zato bodo v kratkem objavili javno naročilo, vzorec bo najmanj 700 gospodinjstev, upoštevano pa bo tudi spremljanje prek pametnih naprav, denimo tabličnih računalnikov in telefonov. Glede nedavnega podatka o padcu gledanosti osrednjega televizijskega informativnega bloka za 18 odstotkov je zagotovil, da bo to še preveril. Spomnil pa je, da so podatki, ki jih imajo v zavodu, zaznali večletni padec gledanosti linearne televizije. A to opažajo tudi drugod v Evropi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje