Menu ItemNa ministrstvu za pravosodje sta se zaradi naraščajoče romske problematike sestala notranji minister Boštjan Poklukar in pravosodna ministrica Andreja Katič. Poklukar je bil s sestankom izjemno zadovoljen, poudaril je predvsem pomen konstruktivnega sodelovanja. Katič pa je dejala, da je notranje ministrstvo na sestanek prineslo številne predloge, a nobeden od njih za njen resor ni nov. Veliko predlaganega je namreč že v obravnavi, ministrstvo pa pripravlja številne spremembe zakonodaje.
Zaradi naraščajoče romske problematike sta se danes sestala notranji minister Boštjan Poklukar, ministrica za pravosodje Andreja Katič, predstavniki policije in generalna državna tožilka. Po sestanku je Katič povedala, da je notranje ministrstvo na sestanek prineslo vrsto pobud, ki pa za pravosodje niso nove.
Poudarila je, da z večanjem represije ne moremo reševati izzivov, ki se v družbi nabirajo že desetletja. Reševanja romske problematike se bo po njenih besedah treba lotiti od vrtca do šole, okrepiti bo treba preventivno delovanje vseh organov, sodelovati bo morala tudi družba. Šele nato pridejo okrepljene aktivnosti pravosodja: od policije do tožilstva in sodstva. “Vsa zakonodaja velja in mora veljati za vse enako, tudi kazenska,” je jasna ministrica. Na sestanku so predstavili aktivnosti, ki že potekajo.
Ob tem je Katič zavrnila navedbe, da naj bi Poklukar kritiziral nedelovanje pravosodja. “Povedal je, da ceni neodvisnost dela policije, tožilstva in sodstva. Da pa bo vedno povedal – tudi sama se strinjam, da ima vsak pravico povedati mnenje –, da vsak dobro opravi svoje delo. Verjamem, da se vsi trudimo za to.”
Sicer pa na ministrstvu za pravosodje pripravljajo več zakonodajnih sprememb in novosti.
Strokovnjaki proti strožjemu sankcioniranju mladoletnikov
V zadnjih dneh se je v javnosti veliko govorilo o mladoletniški kriminaliteti, ki naj bi naraščala, vzgojni ukrepi pa naj ne bi bili učinkoviti. Na ministrstvu za pravosodje poudarjajo, da ta ne narašča: število primerov je med epidemijo covida nekoliko upadlo, zdaj pa se vrača na podobno raven, kot je bila v obdobju pred covidom.
V pripravi je sprememba zakonodaje, saj to področje trenutno urejajo trije zakoni. Področje mladoletniške kriminalitete je preučil Svet Evrope, ki je Sloveniji podal 18 predlogov. Med njimi so individualna obravnava mladoletnikov na sodišču, pohitritev postopkov in prednostna obravnava teh postopkov. Vendar je zakonski predlog zastal v medresorskem usklajevanju, saj namreč primanjkuje institucij in strokovnjakov, ki bi obravnavali mladoletniško kriminaliteto.
Na ministrstvu pa glede na predlog opozicijske NSi, ki je predlagala strožje sankcioniranje mladoletnikov, odgovarjajo, da nobeden od strokovnjakov ne predlaga poostritve kaznovanja. Napovedali so, da se bo vlada do predloga NSi opredelila.
Znižanje praga za odvzem premoženja nezakonitega izvora
Ministrstvo za pravosodje pripravlja tudi spremembe zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Predlaga, da se prag za začetek preiskave premoženja nezakonitega izvora zniža s 50.000 evrov na 10.000 evrov. Predvidoma bo v javni obravnavi septembra.
Glede izvršb so na ministrstvu ponovili, da v socialno pomoč in otroške dodatke ni mogoče posegati. A izvršba denarnih prejemkov ni edina možnost, terjatve lahko izterja tudi rubežnik. V zdajšnjih predpisih pa obstaja tudi varovalka: denarne kazni in odvzem premoženja ne morejo biti predmet odpusta, če bi recimo dolžnik šel v osebni stečaj.
V sodnih postopkih so bili namreč pogosti odstopi oškodovancev, ki so ali vedeli, da ne bodo izterjali povzročene škode, ali jih je bilo strah storilca. Oškodovancem, ki se bojijo prijave zaradi groženj, pa na ministrstvu sporočajo, da obstajajo zaščitni ukrepi za žrtve. Če oškodovanci povedo, da se bojijo, se naredi ocena ogroženosti postopka. Tako recimo lahko presodijo, da se žrtvi ni treba soočiti s storilcem kaznivega dejanja.
Spremembe nadomestnega zapora
Ministrstvo napoveduje tudi spremembo zakonodaje o prekrških, med drugim bo spreminjalo institut nadomestnega zapora in dela v splošno korist. Če se bo izkazalo, da storilec ni opravil dela v splošno korist, bo lahko šel za ta prekršek v nadomestni zapor.
Možnost beleženja statističnih podatkov za narodne skupnosti
Kot enega izmed problemov številni izpostavljajo pomanjkanje statističnih podatkov o Romih. Dolga leta je zakonodaja o varstvu osebnih podatkov to prepovedovala, zadnja sprememba pa omogoča vodenje statističnih podatkov za narodne skupnosti, če to ureja področna zakonodaja. Da bi to omogočili, bodo najprej spremenili zakon o osnovni šoli.
Na ministrstvu načrtujejo tudi ukrepe za večjo učinkovitost kazenskih postopkov, spremembo zakona o kazenskem postopku, preučili bodo institut brezplačne pravne pomoči …
Ovadbe zoper neznanega storilca
Na mizi pa je bila tudi problematika ovadb zoper neznanega storilca, ki obremenjujejo tako policijo kot tožilstvo. Lani je policija recimo zoper neznanega storilca podala 34.000 ovadb, naknadno so odkrili okoli 1.300 storilcev. Odgovore, kako pristopiti k reševanju te problematike, bo zdaj iskala stroka.
Poklukar napovedal sestanek s civilnimi iniciativami
Minister Poklukar je dejal, da je s sestankom zelo zadovoljen in da iščejo skupne rešitve. “Kar nekaj pobud je bilo povezanih s kazenskim zakonikom. Govorili smo na splošno, tudi o huliganih, napadih na uradne osebe in IMSI lovilcih. Ponovno smo dali pobudi, da se ga uzakoni,” je rekel. Dodal je, da številni izzivi ostajajo.
Poudaril je pomen konstruktivnega sodelovanja glede romske tematike, saj je to nujno za izboljšavo bivanjskih pogojev in integracijo. Pozdravil je dialog v Ribnici, pričakuje pa, da se bodo v prihodnjih dneh sestali tudi v Kočevju. Na ministrstvu pa se bodo v torek sestali s civilnimi iniciativami. “Popolnoma zaupam policiji in pravosodnemu sistemu, da dela dobro,” je rekel in dodal, da je pravosodni sistem zadnja faza pri obravnavanju romske problematike.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje