Menu Item
Ta teden je april znova dokazal, da je lahko še kako muhast – po sončnih in vetrovnih dnevih so se ponoči temperature spustile precej pod ledišče. Agencija za okolje v najnovejšem poročilu pojasnjuje, kako je hladna polarna zračna masa povzročila nenaden padec temperatur in zakaj so nekatere regije kljub temu ušle hujšim posledicam. Meteorologi so izpostavili tudi zanimiv podatek, da med rekordno hladnimi dnevi pogosto izstopajo ravno datumi med 6. in 9. aprilom.
Minuli teden so se ponekod po Sloveniji temperature spustile precej nizko. Agencija za okolje je govorila celo o “izrednem vremenske dogodku”, o njegovih podrobnostih pa so sedaj izdali tudi natančno poročilo.
Nizke temperature je prinesel prodor mrzle polarne zračne mase s hladno fronto, ki je od severa dosegel večji del vzhodne in srednje Evrope. Hladna fronta je v nedeljo zjutraj hitro prešla tudi Slovenijo in popoldne že dosegla osrednjo Italijo in jug Balkana, so zapisali v poročilu.
Prehod fronte je v Sloveniji spremljal okrepljen severovzhodni veter, na Primorskem pa je v nedeljo dopoldne za nekaj ur zapihala zmerna do močna burja. V vzhodni polovici Slovenije je ob prehodu fronte nastalo tudi nekaj snežnih ploh.
Izrazita ohladitev, ponekod za več kot 10 stopinj
Ohladitev je bila zelo izrazita, saj se je v višinah od sobotnega popoldneva ohladilo za več kot 10 stopinj Celzija, kažejo podatki meteorologov.
“V ponedeljek, torek in sredo so bili naši kraji pod vplivom obsežnega anticiklona, ki se je razprostiral iznad severozahodne oziroma severne Evrope proti osrednjemu Sredozemlju. Nad nas je nad zadnji strani višinske doline iznad severa Evrope dotekala hladna in deloma suha zračna masa,” so zapisali v poročilu.
V nedeljo čez dan je k nam dotekal vse bolj suh zrak, nato se je veter v noči na ponedeljek polegel in ponedeljkovo jutro je v notranjosti Slovenije prineslo temperature med –1 in –4, v mraziščih do –7 stopinj Celzija. Le na Goriškem in v slovenski Istri temperature niso padle pod ničlo. V noči na torek je bilo po Sloveniji več oblačnosti, zato jutranje temperature v torek večinoma niso bile več tako nizke, so se pa ponekod še spustile pod ledišče. Hladna je bila tudi večinoma jasna in mirna noč na sredo, čeprav je bil v višinah zrak že nekoliko toplejši.
Kako se je vreme razvilo nad Slovenijo?
V noči s sobote na nedeljo (s 5. na 6. april) se je v notranjosti Slovenije ob prehodu hladne fronte pooblačilo, v nedeljo dopoldne pa se je od severovzhoda zjasnilo in popoldne je bilo večinoma jasno. Jutro zaradi vetra in oblačnosti po nižinah kljub močni ohladitvi v višinah ni bilo posebno sveže, v notranjosti države so termometri ob 7. uri izmerili med 1 in 6 stopinj Celzija, na Primorskem od 6 do 11 stopinj Celzija. Čez dan se je ob zmernem do okrepljenem vetru večinoma vzhodne do severovzhodne smeri segrelo do 13 stopinj, na Primorskem 16 stopinj Celzija.
V noči na ponedeljek je bilo zlasti na severovzhodu in jugozahodu Slovenije občasno več nizke ali srednje oblačnosti, sicer je bilo vreme jasno. “Veter se je do jutra večinoma polegel, zato je bilo jutro za začetek aprila mrzlo,” so zapisali meteorologi na agenciji za okolje. V notranjosti je bila najnižja temperatura večinoma med –6 in 0 stopinj, na Primorskem zaradi šibke burje večinoma med 2 in 4 stopinje Celzija. Čez dan je zlasti na severovzhodu še vztrajalo bolj oblačno vreme, drugod je bilo večinoma sončno, rahlo do zmerno vetrovno in podobno toplo kot dan prej.
V noči s 7. na 8. april se je povsod po Sloveniji vsaj prehodno pooblačilo, kar je zaustavilo nočno ohlajanje. Z izjemo dela jugozahodne Slovenije je bilo zato jutro nekoliko toplejše od predhodnega. Najnižja temperatura je bila po nižinah večinoma med –4 in 1 stopinjo, ponekod na Primorskem in deloma na severovzhodu Slovenije od 2 do 5 stopinj Celzija.
Čez dan je bilo zlasti v osrednjem in zahodnem delu Slovenije večinoma sončno, na severovzhodu pa bolj oblačno. Popoldne je bilo nekoliko topleje kot v prehodnih dveh dneh, ogrelo se je na 11 in 16 stopinj Celzija. Proti večeru se je jasnilo, v noči na sredo (9. april) je bilo jasno.
Tudi jutro je bilo jasno in mirno, zato je bil temperaturni obrat po nižinah bolj izrazit kot prejšnje dni. Termometri so kazali med –4 in 1 stopinjo, v toplejših legah na Primorskem in v termalnem pasu v notranjosti pa med 2 in 7 stopinj. Dopoldne se je v jugozahodni Sloveniji pooblačilo, popoldne pa je bilo vse več oblačnosti tudi drugod po Sloveniji. “Zlasti v zahodni polovici Slovenije je zapihal šibak do zmeren jugozahodni do zahodni veter. Po nižinah je najvišja temperatura zraka ob dotoku toplejšega zraka v višinah dosegla med 13 in 18 stopinj Celzija,” še kažejo podatki meteorologov.
Datumi med 6. in 9. aprilom pogosto izstopajo
Najnižja temperatura, izmerjena na merilnih postajah med 6. in 9. aprilom, je bila približno na sredini med aprilskim rekordom in povprečno vrednostjo najnižje dnevne temperature za ta čas leta. Še nižjim temperaturam po nižinah smo se izognili zaradi vetra, oblačnosti, v noči z 8. na 9. april pa zaradi toplejše zračne mase v višjih plasteh ozračja.
ob 8. uri. (Foto: EUMETSAT in ARSO)
Na večini merilnih mest je bila najnižja temperatura izmerjena 7. aprila zjutraj.
Ponekod v jugozahodni Sloveniji 8. aprila, v delu Prekmurja in Vipavske doline pa je bilo najhladneje 9. aprila zjutraj. Z izjemo toplejših delov Primorske in verjetno najtoplejših predelov Prekmurja se je temperatura zraka vsaj eno noč spustila pod ledišče.
Po podatkih agencije za okolje so v preteklosti zabeležili občutno nižje temperature, tudi v višjih legah so bili prodori hladnega zraka izrazitejši kot letos. “Na večini postaj je bilo tako od leta 1950 v tem obdobju že za 3 do 8 stopinj Celzija hladneje kot tokrat,” so dodali meteorologi.
Kot zanimiv podatek so izpostavili, da med rekordno hladnimi dnevi pogosto izstopajo ravno datumi med 6. in 9. aprilom – denimo 7. april v letih 2003 in 2021 ter 9. april 1956. Pogosto pa se pojavljata tudi 4. april 1970 (sever Slovenije in Postojna) ter 14. april 1986 (Maribor in Planina pod Golico).
“Ključno vlogo pri rekordih na večini nižinskih postaj in vseh mraziščih je poleg izrazito hladne in suhe zračne mase imela tudi snežna odeja, ki je dodatno okrepila nočno ohlajanje. Ni presenetljivo, da smo tako 7. aprila 2021, predvsem v mraziščih, izmerili tudi več kot 12 stopinj Celzija nižjo temperaturo kot letos. Letos je bil mraz precej manj izrazit tudi na najvišjih alpskih vrhovih, kot je Kredarica, kjer je do rekordne vrednosti zmanjkalo okoli 10 stopinj,” še piše v poročilu agencije za okolje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!