Menu Item
Na družbenih omrežjih se je v zadnjem tednu vsul plaz kritik na zadnji javni razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Agencija namreč, kot kaže, tujim recenzentom v več primerih ni posredovala popolnih vlog, zaradi česar bi bili raziskovalci lahko ob sredstva za financiranje projektov. Težava je bila v tem, da recenzenti niso prejeli angleške različice prijave, zaradi česar niso mogli ustrezno ovrednotiti projekta. Raziskovalne ustanove so na nogah: "Gre za postopkovno napako, za katero ni opravičila."
Na družbenih omrežjih je v zadnjem tednu več raziskovalcev in raziskovalk objavilo, da so na javnem razpisu za sofinanciranje raziskovalnih projektov v 2021 prejeli nepričakovano nizke ocene, razlog za to pa naj bi bile nepopolne vloge, ki jih je ARRS posredoval tujim recenzentom. Ena od raziskovalk, ki nam je podrobno opisala svojo izkušnjo, je povedala, da je recenzent v komentar k oceni zapisal, da je prejel zgolj prijavo v slovenščini, angleške verzije pa ni bilo. Ocenjevalec je tako lahko ocenil samo to, kar je razbral iz osnovnega obrazca, kjer je v obeh jezikih napisan povzetek projekta in del o doprinosu k znanosti. Glede na zapise so si nekateri recenzenti menda pomagali celo z Google prevajalnikom.
Marsikateri raziskovalec bi lahko zaradi nepopolne vloge in posledično nizke ocene ostal brez financiranja projekta. Sogovornica je prijavila projekt, ki bi – če bi prejel dovolj dobre ocene – trajal tri leta, vreden pa je 100.000 evrov letno, torej skupaj 300.000 evrov. Če ARRS ne bo odločil drugače, bo morala za vsaj eno leto zamakniti začetek izvajanja projekta. To bo vplivalo na celotno raziskovalno skupino, ne le nanjo, opozarja. “Jezna sem. Preprosto ne morem razumeti, kako se to lahko zgodi,” je povedala.
Zakaj težave samo pri določenih prijavah?
ARRS sicer v javnem razpisu določa, da se “recenzentu posreduje v ocenjevanje v angleškem jeziku izpolnjena prijava, kot jo na portalu ARRS izpolni prijavitelj. Navedeno pomeni, da bo recenzent prejel izključno navedbe prijave v vnosnih poljih, namenjenih angleškemu besedilu, in priponke, pripete na mesto, namenjeno angleškemu besedilu”.
Kje se je zapletlo, smo vprašali tudi na ARRS, ki ga vodi direktor prof. dr. Robert Repnik. Pojasnil je, da je pri izvozu projektne dokumentacije prišlo do napake v informacijskem sistemu, zaradi katere tujim recenzentom ni pripelo angleške priponke, ampak slovensko. “Na napako so nas nekateri tuji recenzenti že opozorili in to napisali tudi v recenzije, ki so jih prijavitelji prejeli prejšnji teden. V nastali situaciji smo na ARRS pregledali vse prijave in ugotovili, da je bilo 68 prijav, kjer je prišlo do navedene tehnične napake in jih bomo zato vrnili v ponovno ocenjevanje. Zakaj je prišlo do napake v informacijskem sistemu, še raziskujemo.”
68 prijav v ponovno ocenjevanje
Marsikdo se sicer sprašuje, kako je lahko samo pri nekaterih vlogah – skupaj je bilo oddanih 1010 takšnih, ki so izpolnjevale razpisne pogoje – prišlo do težav, saj vsi raziskovalci na enak način prijavljajo projekte, namreč prek informacijskega sistema, kamor naložijo vso prijavno dokumentacijo. Po nekaterih informacijah bi bila težava lahko v tem, da so na ARRS ugasnili prejšnji informacijski sistem, preden so uspeli razviti in temeljito preveriti delovanje novega.
Repnik je ob tem dodal, da bodo prijave, pri katerih je prišlo do napake, poslali v ponovno ocenjevanje. Razveljavitve razpisa ne načrtujejo.
Na očitke, da bi zaradi tako hudih nepravilnosti morali odgovorni na agenciji prevzeti odgovornost, direktor odgovarja: “Na agenciji še raziskujemo vzroke za nastalo napako v informacijskem sistemu, zato je za odločitve o odgovornosti prezgodaj. V tem trenutku smo osredotočeni na zagotovitev ustreznih recenzij.”
“Hude sistemske napake”
Znanstvena svetnica na Fakulteti za elektrotehniko dr. Urša Opara Krašovec, ki že leta opozarja na sporne prakse v slovenski znanosti, pravi, da se kaj takšnega še nikoli ni zgodilo. Po njenih besedah je smisel pošiljanja prijav tujim recenzentom zagotoviti neodvisno strokovno utemeljeno mnenje. “To je v Sloveniji praktično nemogoče,” pravi znanstvenica. “Seveda pa morajo tudi tuji ocenjevalci zadostiti obema kriterijema, strokovnosti in neodvisnosti, kar je pogosto problem.”
Opara Krašovec ob tem še opozarja, da je agencija s takšnimi nepravilnostmi umazala dobro ime raziskovalcev, katerih vloge niso bile popolne. Marsikateri recenzent je ob tem lahko pomislil, da je bil raziskovalec pri oddaji prijave malomaren.
Tudi urednik spletnega časopisa za popularizacijo znanosti Kvarkadabra dr. Sašo Dolenc opozarja, da gre za zelo hude sistemske napake in da je na mestu vprašanje, kaj se dejansko dogaja na ARRS. “Da je nekaj hudo narobe, smo lahko zaslutili že pred meseci. Na nekatere razpise se je bilo treba spomladi prijavljati kar s papirnatimi natisnjenimi dokumenti po klasični pošti, kar je za moderno znanstveno agencijo res nenavadno.” Po njegovih besedah se med raziskovalci in raziskovalkami širijo pobude, da bi bilo treba razpis razveljaviti, odgovorne za težave pa kaznovati.
Prejšnji teden me je nekje v hribih dosegla novica, da je na ARRS prišlo do novega zelo hudega zapleta. Ena od…
Posted by Sašo Dolenc on Monday, July 26, 2021
“Žaljivo in omalovažujoče do zaposlenih”
Med tistimi, ki so iz komentarjev recenzentov razbrali, da slednji niso prejeli prijav v angleščini, so bili tudi raziskovalci iz ZRC SAZU, Kemijskega inštituta in Inštituta Jožef Stefan.
Namestnica direktorja ZRC SAZU dr. Mimi Urbanc pravi, da so za tri od 68 vlog izvedeli, da recenzenti niso dobili angleške različice. “To je ena ključnih napak, gre za postopkovno, administrativno napako, za katero ni opravičila. Bremena težav ARRS z informacijskim sistemom ne morejo nositi raziskovalne ustanove in naši raziskovalke in raziskovalci. Raziskovalne ustanove z javljanjem na razpise pridobivamo sredstva za raziskave in smo od njih življenjsko odvisni. Poleg tega je to žaljivo in omalovažujoče do naših zaposlenih, ki so mesece pripravljali te vloge.”
ARRS so o težavah z omenjenimi vlogami obvestili in jih pozvali, naj recenzentom pošljejo popolno dokumentacijo. “Vse projektne vloge morajo v izhodišču imeti enake možnosti in biti enako obravnavane. Predvidevamo, da bo ARRS lahko oblikovala dokončen seznam odobrenih projektov šele po prejemu vseh ocen, zato pričakujemo da bo začetek projektov zamaknjen, kar pomeni, da bomo raziskovalne ustanove prikrajšane zaradi izpada dohodkov.”
Za komentar nepravilnosti smo prosili tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Simona Kustec Lipicer. Odziva na dan objave članka (v torek) nismo prejeli, so pa odgovorili v sredo. Zapisali so, da jih je ARRS obvestil, da so se zgodile tehnične težave pri posredovanju dokumentacije nekaterih projektnih predlogov ocenjevalcem. “Po zagotovilu vodstva nastalo situacijo odpravljajo. V tem trenutku je najpomembnejše, da se postopki ustrezno izpeljejo in razpis zaključi. Podrobna pojasnila, glede vzrokov za nastalo situacijo in nabor izvedenih ukrepov za preprečevanje takšnih napak v prihodnje pričakujemo od ARRS takoj za tem. Na podlagi ugotovitev analize bomo v nadaljevanju ustrezno ukrepali,” so pojasnili na ministrstvu.
Po njenih besedah je potrebno okrepiti sistem ocenjevanja in izbiranja projektnih predlogov, evalvacijski postopek pa dvigniti na višjo kakovostno raven. “Napaka, kot je letošnja, se sploh ne bi smela zgoditi, zato bi bilo potrebno oblikovati mehanizem zgodnjega odkrivanja postopkovnih napak.”
“Razveljavitev ne bi bila enostavna”
Tudi na Inštitutu Jožef Stefan in na Kemijskem inštitutu so potrdili, da je več recenzentov zapisalo, da so dobili samo slovensko verzijo projektne prijave, medtem ko so raziskovalci pravilno oddali obe verziji. “Pričakujemo, da bodo na ARRS preverili, v katerih primerih se je to zgodilo ter čim prej zagotovili nove recenzije projektov. Upamo, da bo to možno izvesti kvalitetno ter v čim krajšem času, da ne bo prišlo do dodatnega zamika financiranja projektov, od katerih so odvisni številni raziskovalci,” so zapisali na Kemijskem inštitutu, kjer je bilo nepopolnih vlog vsaj deset.
Oglasil se je tudi novoizvoljeni rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič, ki je zapisal, da bo zaradi legitimnosti svojega delovanja ARRS moral nujno obrazložiti nepravilnosti in pojasniti, kako jih bo odpravil. “Ena od rešitev, ki se ponuja – razveljavitev in ponovitev razpisa – ni tako enostavna, kot se morda zdi na prvi pogled. To bi skoraj zagotovo pomenilo, da bi se financiranje novih projektov zamaknilo v naslednje leto in brez zaveze, da bo še letos objavljen tudi razpis za nove projekte (ne le ponovitev tega razpisa) bi se nam lahko ponovno zgodilo, da bi raziskovalci ostali brez enega proračunskega leta,” je opozoril Majdič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!