Menu Item
Medtem ko po državi že nekaj dni poteka odpravljanje posledic zgodovinskih poplav, pa nekateri podatki o obilnem deževju, ki jih je prineslo, nikoli ne bodo znani. Nekatere meteorološke in hidrološke postaje je namreč visoka voda odnesla, nekatere pa celo uničila.
V Sloveniji je še vedno vse v znamenju odpravljanja posledic najhujše naravne nesreče v zgodovini naše države.
Danes je bil dan solidarnosti, po celotni državi pa so bili na terenu številni prostovoljci, ki so priskočili na pomoč vsem, ki so jim poplavile odnesle domove in spomine.
Na Agenciji RS za okolje (Arso) so medtem sporočili, da točnih podatkov iz časa izjemnih padavin, ki so jim sledile poplave, v celoti ne bodo nikoli imeli, saj je imelo kar nekaj avtomatskih postaj težave. “Podatki niso bili zabeleženi v celoti, nekatere postaje so celo uničene. Nekaj so jih narasle reke odnesle s sabo,” so zapisali.
So pa pohvalili redne in honorarne meteorološke ter hidrološke opazovalce, ki ob “vsakem ekstremnem vremenskem dogodku pripomorejo k sestavi čim širše slike vremenskih ter hidroloških podatkov po državi”. Vseh skupaj je skoraj 400.
“Mnogi so sploh v zadnjem padavinskem dogodku, kljub težkim razmeram, ko so reševali sebe in svoje premoženje, uspeli izmeriti padavine in vodostaje rek ter nam podatke tudi posredovali,” so v zahvali zapisali na Arsu.
Kot je pred dnevi zapisal meteorolog na Agenciji RS za okolje Blaž Šter, so bili temelji za katastrofo položeni že več tednov pred deževjem 4. avgusta. “V mesecu juliju je na primer v Mežici padlo skorajda trikrat toliko padavin, kot je dolgoletno povprečje,” je zapisal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje