Šest let od uničujočega poznoaprilskega snega je letno gledališče Križank znova pokrito s streho. Nova zasnova je bila zaradi jeklene konstrukcije in svoje fiksnosti – stara je bila namreč premična in je omogočala dogodke tudi pod odprtim nebom in zvezdami, medtem ko bo nova vselej bdela nad obiskovalci – deležna mešanih odzivov javnosti in stroke. V Križankah novo pridobitev opisujejo kot "izredno pomembno", po nekaj dogodkih pa so zadovoljni tudi z akustiko.
Prejšnji teden je letno gledališče Križank znova sprejelo glasbe in kulturnih dogodkov željne obiskovalce. Avditorij je pokrit z novo fiksno streho, ki sloni na masivni jekleni konstrukciji, zamenjala pa je staro premično streho, ki je leta 2016 podlegla pod težo mokrega in nepričakovanega poznoaprilskega snega.
“Streha je popustila v uri in pol, naši mojstri pa so običajno potrebovali najmanj tri ure, da so jo zaprli. Sneg je bil enostavno hitrejši,” se spominja dolgoletni direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, ki upravlja tudi dogodke v Križankah, Darko Brlek.
Aprilski snegolom je uničil tudi konstrukcijo, na katero je bila pomična streha pritrjena. Ko so polomljeno streho v celoti odstranili, se je pokazalo več razpok in poškodb na sami arhitekturi letnega gledališča, pa tudi na sosednjem objektu srednje šole za oblikovanje in fotografijo, v katerega je bila streha vpeta. Takrat je postalo jasno, da bo treba zasnovati novo, saj posodobitev stare zasnove ne bo mogoča.
Stara pomična streha je v svojih časih sicer veljala za prav poseben konstrukcijski dosežek. V začetku 60. let prejšnjega stoletja jo je zasnoval profesor in inženir Miloš Marinček, saj se je zaradi razvoja festivalske dejavnosti v Križankah pokazala potreba po zagotavljanju pogojev za prireditve v vseh vremenskih razmerah. Pomična streha je bila lahkotna in platnena, o njej pa so poročali tudi mediji v tujini, saj je na minimalističen način pokrivala skoraj dva tisoč kvadratnih metrov. Na severni strani je bila vpeta v sosednje objekte srednje šole za oblikovanje, na južni strani pa v jeklene stebre, ki so bili s tankimi jeklenimi palicami oprti v zid ob Zoisovi cesti.
PROFIMEDIA
Novo rešitev za streho nad letnim gledališčem Križank je samostojno zasnoval arhitekt in nekdanji dekan ljubljanske fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič, v izvedbeni fazi projekta (izvedel ga je Architecta d.o.o., projektivni biro Koper) pa je sodeloval kot konzultant. Gabrijelčič je decembra lani za Dnevnik priznal, da je na sodelovanje pristal s težkim srcem, saj je vnaprej vedel, da bodo nastajali problemi. Gre namreč za “svete in nedotakljive prostore”, kot se je izrazil.
“Povabili so me k projektu, ker je bilo treba najti rešitev za novo streho – stare zaradi dotrajanosti objektov Križank ni bilo mogoče obnoviti. Reševal sem nastalo zagato, ker se ni vedelo kako naprej,” je opisal za N1.
Po preučevanju več konstrukcijskih, funkcionalnih in likovnih rešitev – Gabrijelčič je premišljeval okoli dvanajst variant, na koncu pa predstavil tri – se je izoblikovalo stališče, da vse variante s pomično platneno streho zahtevajo robustne in masivne konstrukcije znotraj avditorija, ki bodo pojavno moteče. Zato so izbrali zasnovo stalne in transparentne strehe demontažne konstrukcije, ki sloni na razmeroma tankih stebrih, in se sosednjih statično šibkih stavb ne dotika. Zasnovo je dopustilo tudi spomeniško varstvo.
Arhitekt Gabrijelčič je marca za revijo Outsider dejal, da je projekt “rezultat timskega dela v dobrem in slabem” in rezultat “številnih kompromisov zaradi nenehno spreminjajočih se robnih pogojev”.
Kritike o robustnosti in zakrivanju Plečnika
Še preden je podoba nove strehe začela izstopati iz kompleksa Križank, so se v javnosti pojavile polemike o novi zasnovi. Arhitekta Kaja Lipnik Vehovar in Arne Vehovar sta v oktobrskem pismu bralcev, objavljenem v Dnevniku, denimo zapisala, da je nova streha “robustna in okorna” ter da zakriva “prefinjene detajle, ki krasijo ureditve Jožeta Plečnika, in so odlikovali nekdanjo streho”.
Kasneje je arhitekt Andrej Hrausky komentiral, da smo “dobili ogromen kolos, ki je grd”, arhitekt Andraž Keršič pa je za revijo Outsider delil pomisleke nekaterih, da streha nad letnim gledališčem morda niti ni potrebna, saj si je Plečnik na tem mestu zamislil ravno gledališče pod odprtim nebom in zvezdami.
Direktor Festivala Ljubljana Brlek po drugi strani meni, da so stebri – na vsaki strani avditorija so štirje, nanje pa je montiranih trinajst jeklenih nosilcev – zelo vitki in lepi, detajlov arhitekturne zasnove pa da ne skrivajo. “Vidimo obzidje, vidimo tonsko kabino, amfiteater, oder, obodrje … Ne zdi se mi, da bi kaj bilo skrito,” je dejal za N1.
“Izredno pomembna pridobitev”
V Križankah so z novo streho, ki omogoča izvajanje kulturnih programov vse leto, zelo zadovoljni. Streha naj bi zdržala težo do tisoč ton oziroma meter in pol snega, saj je zgornja konstrukcija pokrita s platneno membrano in snegolovi, na južni strani pa so tudi stranske bočne zavese, opremljene s senzorji, ki ščitijo proti vetru in dežju. Stara streha je bila po drugi strani lahko pokrita le od aprila do oktobra, pozimi pa so jo zložili, saj ni prenesla večjih obremenitev snega ali močnega vetra. Brlek zato poudarja, da funkcije premičnosti tako ali tako niso uporabljali.
“Ta streha omogoča zaščito odra, hidravličnih naprav pod odrom, kompletne opreme in orkestrske luknje, ki jo imamo pod odrom za izvajanje oper, tudi pozimi. Ni problem samo v dežju in slabem vremenu, ampak tudi v soncu in UV žarkih. Z novo streho so pred vsem tem zaščiteni tudi naši nastopajoči in zaposleni, zato je to izredno pomembna pridobitev,” pravi Brlek.
Zadovoljni tudi z akustiko
Po nekaj dogodkih pod novo streho so zadovoljni tudi z akustiko v prostoru – Brlek pravi, da kritik ni bilo. “Poskusno smo na prvem dogodku slišali tudi orkester pri baletnih točkah brez ozvočenja. Namenoma smo ga ugasnili in ugotovili, da bodo koncerti možni tudi tako. Seveda bo pri takšnih koncertih še vedno kakšen vpliv okolja, od zadaj bomo morali s paneli nekoliko ojačati akustiko zadnjih instrumentov, s podstavki za kontrabase in violončela pa nekoliko ojačati tudi resonanco teh instrumentov,” je napovedal.
Direktor Festivala Ljubljana zavrača tudi mnenja, da bo pod novo streho v toplih mesecih bolj vroče, kot je bilo sedaj. Mnogi namreč v platnu, ki prekriva jekleni skelet in naj bi bilo lahko ter prosojno, vidijo le sivino in industrijsko težo. “Če bo zunaj 35 stopinj Celzija, bo tudi tukaj 35 stopinj, ne bo pa jih več,” pravi Brlek in dodaja, da se je – ravno obratno – ozračje pod staro platneno streho ob močnem neposrednem soncu pogosto segrelo na več stopinj, kot jih je bilo zunaj prizorišča. “Vzdušje na dogodku pa je tako ali tako vedno odvisno od tistih, ki so na odru,” pa odgovarja na vprašanje o tem, kako bo nova ureditev vplivala na izkušnjo obiskovalcev.
Kmalu bodo dodali še platneno mrežo
Kmalu bodo pod novo streho poskusno montirali tudi pol-transparentno platneno mrežo, ki bo nekoliko zastrla pogled na konstrukcijo, hkrati pa naj bi preprečevala dostop ptic in nastajanje kondenza. “Zaradi delne prosojnosti mrežastega platna bo prostor mogoče doživeti kot zamejen z ravnim stropom ali kot kupolast svod, odvisno od pogleda,” je dodatno rešitev komentiral arhitekt Gabrijelčič.
“Bomo videli, kako bo z akustiko v tem primeru,” pa pravi Brlek. “Trenutno smo z akustiko zelo zadovoljni. Če bo dodatno platno akustiko pokvarilo, potem bomo morali razmišljati o tem, da bo ostalo tako, kot je v tem trenutku. Lahko pa, da bo akustika še boljša – dokler ne poskusimo, ne vemo.”
Na fotografiji je fotomontaža z načrtovano platneno mrežo.
Miran Kambič
Brlek sicer znova poudarja, da je za normalno uprizarjanje prireditev nujna obnova celotnega kompleksa Križank in preselitev dejavnosti srednje šole za oblikovanje in fotografijo. “Trenutno tukaj nimamo nobenih servisnih prostorov. Ne garderob, ne tušev, ničesar, kar umetniki potrebujejo pri svojih predstavah. Tamle zadaj lahko vidite le dva kontejnerja, v katerih imamo rekvizite in tehniko, ki je nujno potrebna na lokaciji. S tem ko bi te prostore namenili funkcioniranju poletnega gledališča, bodo Križanke šele postale pravi prireditveni center, kot ga v sedanjem času potrebujemo,” pravi Brlek.
Ko bosta ljubljanska občina in država obnovili ter statično utrdili ostale objekte v kompleksu Križank, pa bi se nad avditorij lahko znova vrnila premična streha zasnove, podobne Marinčkovi, pa je decembra lani poročal časnik Dnevnik. Novo streho je namreč možno razstaviti in premakniti drugam. Brlek sicer odgovarja, da dogovorov o tem za zdaj nimajo. “To bomo videli v prihodnosti,” pravi.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!