Plaz kritik zaradi avtobusnih linij: direktor odgovarja na očitke potnikov

Foto: Egon Parteli/N1

Javni potniški promet se že leta spopada z mnogoterimi težavami, ob prvih spremembah, ki jih je uvedla Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, pa se zdi, da je prvi vtis kar slab. Številne potnike motijo ukinjene avtobusne linije, onemogočen je nakup vozovnic na avtobusu, imamo doplačilo prodajnih storitev in slabo digitalizacijo storitev ... Direktor družbe Miran Sečki je v pogovoru za N1 napovedal, da bodo sprejeli nekatere prilagoditve, s katerimi bodo odpravili novonastale težave, in med drugim dejal: "Trenutno prestajamo izpit, ki bo pokazal našo uspešnost. Imamo možnost, da izpilimo tisto, kar mogoče še ni dobro."

Po objavi članka na N1, v katerem smo poročali o nezadovoljstvu nekaterih uporabnikov medkrajevnega javnega avtobusnega prevoza, se je na nas obrnilo še več potnikov. Rdeča nit njihovih sporočil pa: ukinili so linije, ki smo jih dejansko uporabljali.

Poleg linij, o katerih smo že pisali, zdaj naši bralci omenjajo denimo tudi direktno linijo med Tržičem in Ljubljano med vikendi, pa tudi direktno povezavo med Mursko Soboto in Mariborom s Primorsko.

Kaj bo z ukinjenimi linijami, ki so za nekatere ključnega pomena? Kaj bo s prodajno storitvijo, ki jo računa Avtobusna postaja Ljubljana? Kdaj bo sistem javnega potniškega prometa digitaliziran? Zaradi vseh nastalih vprašanj in velikega odziva javnosti smo se za pojasnila obrnili na direktorja Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) Mirana Sečkega.

Med nekaterimi uporabniki medkrajevnih avtobusnih linij je s 1. julijem završalo. Na Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa ste namreč pripravili spremenjene vozne rede, ki pa so ukinili nekatere linije, ki so jih ljudje več desetletij uporabljali za pot v službo in iz nje. Kako ste ukinjali oziroma načrtovali nove linije? Ali je za tem stala raziskava?

Javni potniški promet v Sloveniji je že nekaj let v zelo slabem položaju. To dokazujejo tudi študije. Na ravni Evropske unije smo na repu, zato je bilo treba nekaj spremeniti. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je s tem namenom ustanovilo družbo. Kaj to pomeni? Uvedli so trinivojski sistem – v tujini je to praksa, pri nas pa smo s tem zaostajali. Ministrstvo s tem sistemom še vedno skrbi za zakonodajo, financiranje in strategije, upravljanje pa smo prevzeli DUJPP in izvajalci javnega potniškega prometa, ki spadajo v tretji nivo. S tem so se pooblastila in moč prevalili na DUJPP, ki je začela pregledovati situacijo in delati nove vozne rede, ki bi bili prijaznejši potnikom.

Opravili smo študije na podlagi potreb potnikov, naselij, gospodarstva, upoštevali pa smo tudi železniške vozne rede. Če sta isto pot opravila tako vlak kot avtobus, smo upoštevali, kaj ima prioriteto, kje so migracije večje in bolj logične. Zato smo neke linije spustili in druge dodali.

Tako smo najprej oblikovali okvirne vozne rede. S koncesionarji so se nato uskladili podrobni vozni redi, ki so začeli veljati z julijem. Kaj se je z ustanovitvijo DUJPP spremenilo? Do zdaj so bili vozni redi v upravljanju koncesionarjev. DUJPP je zdaj prevzela pogodbe za avtobusni in železniški del ter ima možnost usklajevanja. Medkrajevni avtobusni prevoz je prvi korak, prilagoditev železniškega voznega reda pa je drugi.

Kakšno vlogo je pri tem igral dobiček, torej profitabilnost linij?

Bistvo ni bilo v dobičku, temveč v potniku. Čim več potnikom smo želeli omogočiti uporabo javnega potniškega prometa. Seveda smo upoštevali tudi zmanjševanje toplogrednih plinov in gneče na cestah. Široki paleti Slovencev smo želeli dati boljšo ponudbo javnega potniškega prometa.

Dejali ste, da ste ukinili avtobusne linije, ki so se podvajale z vlakom. Ali gre pri tem za primer ukinjenega hitrega avtobusa Celje–Ljubljana?

Točno tako. Linija je bila v času opravljanja študije pred dvema letoma opredeljena kot tista, katere glavno vlogo bo prevzela železnica. Zato je bila ta linija z julijem ukinjena. Glede na ugotovitve, ki so izkazale potrebo po tej liniji, bo ta najkasneje s 1. avgustom ponovno uvedena. Z avtobusnim prevoznikom bomo spremljali zasedenost.

Ali je to že usklajeno s koncesionarjem?

Da. S tem ko je DUJPP prevzela srednji nivo upravljanja, imamo možnost koncesionarjem naročiti določene stvari – denimo kakšno linijo spremeniti ali dodati v obsegu 10 odstotkov. Tega v preteklosti ni bilo. Imamo vsa pooblastila, da lahko zelo hitro urejamo trenutne situacije. To je ključno.

Ves čas poudarjate, da gredo spremembe v dobrobit potnikov. Vseeno je v tem trenutku med njimi precej nezadovoljstva. Čemu to pripisujete?

Ne bi rekel, da je veliko nezadovoljstva. Seveda so določene pritožbe, ampak moram poudariti, da je tudi veliko pohval. Če posplošim – če je bila prej polovica potnikov zadovoljna in polovica nezadovoljna, bo zdaj 80 odstotkov potnikov zadovoljnih in 20 nezadovoljnih. Nikoli ne bomo dosegli 100-odstotnega zadovoljstva, saj so določene kritike neutemeljene in nepreverjene.

Pojavljajo se tudi očitki, da ste ukinjali linije, ki manjše kraje povezujejo s prestolnico. Zakaj ste se odločili za to potezo?

Ravnali smo se po določenih kriterijih. Eden je bil, kot že omejeno, povezljivost z vlakom. Kot drugič pa veliko teh linij nismo ukinili, temveč smo uvedli dodatne direktne linije in na račun tega je po zaselkih lahko kakšen avtobus manj. Toda od točke A do točke B je avtobusov kvečjemu več oziroma obstaja alternativa.

Če bo potreba, bomo linije seveda dodali. Ampak morali smo se držati določenih okvirov. Ti so zdaj postavljeni.

Predvidevate še katere linije, ki jih boste ponovno uvedli?

Podobno situacijo kot pri Celju imamo tudi v Zagorju in Postojni. Smo že v navezi s koncesionarji, kdaj bomo ponovno začeli izvajati linije. Mislim, da bodo vse te linije najkasneje z avgustom uvedene.

Poudarili ste, da prejemate tudi veliko pohval. Kje ste povečali število linij?

Nove koncesije so sestavljene iz 12 sklopov in za vsak sklop imamo skupek izboljšav. Če bi moral izpostaviti, nedvomno izstopata povezavi proti Primorski in proti Gorenjski. Tam so bile tudi največje težave. Zelo velik izziv bo zaradi počitnic in lepega vremena predstavljal ta vikend. Navadno je bilo premalo avtobusov predvsem ob vračanju proti Ljubljani. Vsi so se želeli vrniti z zadnjim avtobusom.

Za smer proti Primorski smo naredili taktni vozni red, s katerim avtobus odide vsako uro, prav tako smo podaljšali linije od Kopra do Pirana, česar do zdaj ni bilo. Med Koprom in Piranom smo naredili polurni interval in tako zelo okrepili te linije.

Podobno je tudi proti Kranju in naprej proti Bledu in Bohinju. Določene linije smo speljali mimo Kranja. S tem smo skrajšali potovalni čas. Ponudba je nedvomno boljša, zdaj bomo pa videli, kaj se bo zgodilo. Trenutno prestajamo izpit, ki bo pokazal našo uspešnost. Imamo možnost, da izpilimo tisto, kar mogoče še ni dobro.

Kaj pa okrepitev linij proti manj turističnim krajem?

Ko celostno gledamo prenovo voznih redov, naj bi se za 20 odstotkov povečalo število linij. To je bilo izhodišče. In seveda smo pokrili celotno območje Slovenije. Nihče ni prikrajšan.

Ali ostaja cilj taktnih voznih redov?

Nedvomno. Potniki morajo imeti zelo enostavno, hitro in točno informacijo. Potnik ne sme preveč razmišljati, kdaj bosta naslednji avtobus in vlak, kam je treba pogledati, koga mora vprašati za vozni red … Pri tem imamo še veliko področje, ki ga moramo pokriti. Če potnik ve, da avtobus iz Kranja v Ljubljano odide vsake pol ure, se ne obremenjuje z voznimi redi. Tudi če zamudi en avtobus, ve, da bo naslednji čez pol ure. To je ključno – da javni potniški promet naredimo enostavnejši, prijaznejši in boljši.

Z julijem se je zgodila še ena sprememba. V času obratovanja avtobusnih postaj potniki vozovnice ne morejo več kupiti na avtobusu. Zakaj ste odločili za to?

To je bilo že pred časom določeno na ministrstvu, razlog pa je enostaven – razbremenitev voznika. Voznik mora voziti. Če pride 30 ali 50 potnikov s svojo gotovino, se mora s tem ukvarjati voznik. Nekateri, denimo Ljubljanski potniški promet, so že omogočili plačilo tudi s kartico. Isti korak moramo storiti tudi na medkrajevnih linijah. Če imaš možnosti kupiti karto na kartomatu, na prodajnem mestu ali prek spleta, je to nedvomno boljša in hitrejša rešitev.

Kar nekaj obrvi je dvignila postajna storitev v višini 60 centov, ki so jo morali plačati potniki, ki so vozovnico kupili na ljubljanski avtobusni postaji. Ali nameravate to težavo rešiti?

Doplačilo postajne storitve izvaja zgolj Avtobusna postaja Ljubljana, nihče drug. Mi smo jih že pozvali, naj ne računajo postajne storitve za naše vozovnice. Kako bodo to rešili, je njihova poslovna odločitev, na katero mi nimamo vpliva. Nedvomno to ni povezano s prodajo te vozovnice.

Z novim koncesijskim obdobjem je v veljavo stopilo tudi pravilo, da je višina cene vozovnice odvisna od števila prevoženih kilometrov. Tako so potniki za isto vstopno in izstopno postajo, a drugačno prevoženo pot, plačali različno ceno. Se tu obetajo kakšne spremembe?

Da. To je, priznam, majhna težava. Cene so različne ob nakupu prek spleta ali na kraju samem. Zakaj? Če jo kupimo na spletu, plačamo najkrajšo razdaljo od točke A do točke B. Če pa nekdo kupi vozovnico na avtobusu, plača ceno za prevoženo razdaljo. Za ta avtobus ni nujno, da gre od točke A do točke B naravnost, ampak gre drugod in potnik s tem plača več. Obstaja možnost, da se je napaka zgodila ob združitvi dveh informacijskih sistemov. S svojimi informacijskimi ponudniki zdaj iščemo rešitev, da tu ne bi bilo različnih cen. Tudi to bomo v najkrajšem času rešili.

Ena od rešitev je nakup vozovnice v predprodaji, a zdi se, da digitalizacija v tem primeru še ni zaživela. Nakup je namreč vezan na IJPP-kartico, ki je mnogi nimajo – denimo turisti in tisti, ki redkeje uporabljajo medkrajevne avtobuse. Kaj počnete na področju digitalizacije?

To je ena od glavnih prioritet, ki smo si jih zadali ob ustanavljanju družbe. Tu smo zelo zelo podhranjeni v Sloveniji. V drugi polovici tega leta se bomo veliko ukvarjali z informacijskim portalom za potnike. Na ministrstvu je projekt prenove javnega potniškega prometa. Eden od delov je tudi področje prodaje vozovnic in digitalizacije. Projekt poteka. Zavedamo se, da je na tem področju treba storiti velike korake, saj je ogromno zamujenega.

Kakšen časovni okvir ste si zadali?

Naslednje leto bi se morali že poznati prvi koraki.

Nove vozne rede za vlake Slovenskih železnic boste uvedli čez približno poldrugo leto. Kakšne spremembe se obetajo na tem področju? Omenjate predvsem integracijo med avtobusnim in železniškim prometom.

Delovna skupina za to področje že deluje. Vanjo so se vključili tudi prometniki z DUJPP in Slovenskih železnic. Pri pripravi naslednjih voznih redov bomo že sodelovali. To sta bila do zdaj dva ločena sistema. Zdaj bomo imeli na istem pladnju železniške in avtobusne vozne rede, kar bomo okrepili tudi s pomočjo programske opreme. Je pa res, da je železniški vozni red bolj odvisen od tujine, pripravlja pa se za obdobje leta in pol. Mislim, da tam ne bo tako hitrih ukrepov, a do konca naslednjega leta se bodo zagotovo poznale določene spremembe.

V tem trenutku je občutek, da je medkrajevni potniški promet zapleten – ne moremo kupiti karte prek spleta, ne moremo na avtobusu … Kako odgovarjate na te očitke?

Ena od nalog DUJPP je tudi prodaja in želimo si uvedbe spletne prodaje. To je korak, ki ga moramo storiti. Da, se strinjam. Toda področje se 20 let ni nadgrajevalo. Niso težava samo vozni redi, ampak odpiramo tudi teme, ki so bile v preteklosti mogoče zamujene. Tukaj nas čaka še veliko dela.

Kaj je glavni cilj DUJPP za prihodnje in kaj želite doseči?

Glavni cilj je boljša ponudba za potnike. Ponudba bo oziroma je že boljša. Zdaj pa bo treba nasloviti še uporabnike javnega potniškega prometa. Nič ne pomaga, če uvedemo deset dodatnih avtobusov, če se z njimi nihče ne bo vozil. To pomeni, da bo treba še kar nekaj narediti tudi na promociji, da bo javni potniški promet bolj uporaben in sprejemljiv. Težava javnega potniškega prometa je čas. Ta je tisti, ki nas obremenjuje, poleg ekoloških težav, ki so tudi zelo pomembne ob zastojih. In ko bomo mi izboljšali časovno komponento, verjamem, da se bo marsikdo odločil za avtobuse. Mi imamo zdaj to možnost. Ko bo potnik lahko prehajal z enega prevoznega sredstva na drugega brez razmišljanja, bo tudi javni potniški promet privlačnejši.